Oddelek za prevajalstvo

Pogoji za dokončanje študija

Pogoji za dokončanje drugostopenjskega enopredmetnega magisterskega študijskega programa Prevajanje

Pogoji za dokončanje študija

Na Oddelku za prevajalstvo so mentorji pri magistrskih nalogah lahko naslednji učitelji:

doc. dr. Darja Fišer
red. prof. dr. Vojko Gorjanc
red. prof. dr. Ada Gruntar Jermol
izr. prof. dr. Primož Jurko
red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn
izr. prof. dr. Andrea Leskovec
doc. dr. Tamara Mikolič Južnič
doc. dr. Silvana Orel Kos
izr. prof. dr. Neža Pisanski Peterlin
doc. dr. Donald Reindl
red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar
doc. dr. Sonia Vaupot
red. prof. dr. Špela Vintar
doc. dr. Marija Zlatnar Moe
izr. prof. dr. Tanja Žigon
doc. dr. Nataša Hirci
doc. dr. Robert Grošelj
doc. dr. Sandro Paolucci
doc. dr. Adriana Mezeg

Kandidat si izbere le mentorja in se ne dogovarja o somentorstvu, mentor pa lahko glede na predlagano temo kandidata določi somentorja.

doc. dr. Darja Fišer

  • Jezik moških in ženskih uporabnikov družbenih omrežij, forumov in novičarskih portalov
  • Žaljivi govor na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
  • Preklapljanje med jeziki/registri na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
  • Tujejezične prvine v spletni slovenščini
  • Neologizmi v spletni slovenščini
  • Strategije krajšanja sporočil v tvitih (lahko tudi kontrastivno v primerjavi z angleščino/nemščino)
  • Jezikovne prvine humornih/sarkastičnih izjav na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
  • Jezik politikov v družbenih omrežjih
  • Kolaborativna leksikografija
  • Analiza semantičnega leksikona sloWNet (z eno-, dvo- ali večjezične perspektive, analiza izbrane domene, analiza izbranega jezikovnega problema ipd.)

V okviru raziskovalnega projekta JANES (http://nl.ijs.si/janes/) so v koledarskem letu 2016 aktualne štiri nove teme za magistrske naloge:

  • sociolingvistika: žaljivi govor v uporabniških spletnih vsebinah
  • sociolingvistika: jezik politikov v uporabniških spletnih vsebinah
  • leksikologija: prevzemanje tujejezičnih prvin v uporabniških spletnih vsebinah
  • leksikologija: pomenski premiki in neologizmi v uporabniških spletnih vsebinah

red. prof. dr. Vojko Gorjanc

Prevajanje

  • Vključevanje prevajanja v načrtovanje in izvajanje jezikovne politike v Republiki Sloveniji:
    • Strateški dokumenti s področja jezikovne politike
    • Zakonodaja in zagotavljanje pravic do rabe jezika
  • Prevajanje v načrtovanju in oblikovanju (danes tudi upravljanju) slovenske terminologije (v preteklosti in danes)
    • Prevajanje in bilingvalizacija
    • Strokovna področja, ki se izrazito oblikujejo s prevodno aktivnostjo
    • Voga terminoloških ugovorov in njihova analiza
  • Prevajanje v oblikovanju in izvajanju politik RS
    • Npr. kulturne politike, gospodarske politike itd. nekoč in danes
  • Slovenski jezik v poslovni komunikaciji domačih in tujih gospodarskih subjektov na slovenskem trgu - vloga prevoda in prevodnih aktivnosti
  • Korpusna analiza prevajalskih procesov
  • Korpusna leksikalna analiza (kontrastivno)
  • Računalniška leksikografija

Prevajanje/Tolmačenje

  • Prevajanje in tolmačenje ter pravice avtohtonih manjšin v Sloveniji
    • Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks
  • Prevajanje in tolmačenje in pravice slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
    • Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks
  • Prevajanje in tolmačenje ter pravice t. i. neavtohtonih etničnih skupin v Sloveniji
    • Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks

red. prof. dr. Ada Gruntar Jermol

  • Pripomočki pri prevajanju strokovnega jezika
  • Frazeologija splosnega jezika(kontrastivno)
  • Frazeologija strokovnega jezika (kontrastivno)
  • Kolokacije kot prevajalski problem (v splošnem ali strokovnem
  • besedilu, kontrastivno)
  • Priložnostne tvorjenke (okazionalizmi) v izbrani besedilni vrsti
  • (kontrastivno)
  • Problem prevajanja priložnostnih tvorjenk (okazionalizmov) iz
  • nemščine v slovenščino
  • Nekatere značilnosti pogovornega jezika (v nemščini in slovenščini, kontrastivno)
  • Izbrana slovnična, besedotvorna ali leksikološka poglavja (kontrastivno)
  • Izbrana poglavja s področja družbe in kulture nemškega govornega
  • področja

izr. prof. dr. Primož Jurko

  • Kontrastivna slovensko-angleška obravnava semantičnih in/ali leksikalnih polj
  • Dvojezična leksikološka obdelava določenega področja
  • Dvojezična leksikološka obravnava frazeologije določenega področja
  • Sinhrona semantična analiza s pomočjo pomenskih komponent (CA)
  • Mentalno besedišče: obravnava teorij hranjenja in priklica leksikalnih enot

red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn

  • Položaj prevajalca v slovenski družbi
  • Značilnosti prevodnega polja na Slovenskem v določenem obdobju
  • Prevajalčev habitus v določenem obdobju na Slovenskem (izbor določenega prevajalca oz. prevajalcev določenega literarnega žanra)
  • Prispevki k zgodovini prevajanja in prevodoslovja na Slovenskem (izbor enega prevajalca, določenega obdobja ipd.)
  • Predstavitev različnih slovenskih prevajalcev določenega avtorja in njihovih strategij (izbor enega izmed prevajalcev)
  • Predstavitev opusa določenega prevajalca iz slovenščine (izbor enega izmed prevajalcev)
  • Predstavitev opusa določenega prevajalca v slovenščino (izbor enega izmed prevajalcev)
  • Primerjava dveh ali več prevodov in/ali prevajalcev in/ali prevajalskih strategij izbranega literarnega besedila
  • Specifika prevajanja otroške ali mladinske literature (prilagajanja in odsevi družbenih vrednot v prevodih)
  • Kulturnospecifični elementi v prevodu izbranega literarnega besedila
  • Prevajanje osebnih in/ali zemljepisnih lastnih imen v otroški/mladinski književnosti
  • Prevajanje dialekta ali sociolekta v izbranem literarnem delu
  • Prevajanje žargona v izbranem literarnem delu (npr. detektivski roman ipd.)
  • Hibridni jezik angleške postkolonialne literature v prevodih

izr. prof. dr. Andrea Leskovec

  • Izbrana poglavja s področja družbe in kulture Nemčije (kontrastivno)
  • Kulturnospecifični elementi v izbranem prevodu literarnega ali neliterarnega besedila
  • Problematizacija prevajanja specifičnega literarnega diskurza
  • Obravnava medkulturnosti v literaturi

doc. dr. Tamara Mikolič Južnič

  • Izbrana slovnična, besedotvorna ali leksikološka poglavja (kontrastivno), npr.:
    • kontrastivna analiza (neosebnih ali osebnih) glagolskih struktur
    • Kontrastivna analiza pojavljanja nominalizacije v specifičnih besedilnih tipih
    • Kontrastivna analiza besedilnih povezovalcev
  • Izbrana poglavja s področja družbe in kulture Italije (kontrastivno)
  • Kulturnospecifični elementi v prevodu izbranega literarnega besedila, npr.
    • Prevajanje osebnih in/ali zemljepisnih imen v italijanski literaturi
    • Prevajanje dialekta ali sociolekta v izbranem literarnem delu
  • Prevajalska orodja za jezikovno kombinacijo italijanščina-slovenščina
  • Empirične raziskave prevodnih norm oz. univerzalij
  • Prevodoslovni vidiki poljudnoznanstvenih besedil
  • Prevodoslovni vidiki tehničnih besedil

doc. dr. Silvana Orel Kos

  • Izbrane teme iz kontrastivne slovnice in kontrastivne stilistike angleškega in slovenskega jezika
  • Kontrastivni vidiki preučevanja angleške in slovenske frazeologije (glede na besedilno zvrst)
  • Kontrastivni vidiki preučevanja angleških in slovenskih besedotvornih postopkov
  • Vidiki preučevanja promocijskih in kulturnospecifičnih besedil
  • Podnaslovne teme

izr. prof. dr. Neža Pisanski Peterlin

  • Besedilni ali pragmatični elementi pri prevajanju neliterarnih besedil
  • Slovensko-angleške medkulturne razlike v retoričnih konvencijah
  • Znanstvena besedila: kontrastivni in prevodoslovni vidiki
  • Poljudnoznanstvena besedil: kontrastivni in prevodoslovni vidiki
  • Tehnična besedila: kontrastivni in prevodoslovni vidiki

doc. dr. Donald. F. Reindl

  • Dvojezična leksikološka obdelava določenega področja
  • Dvojezična leksikološka obravnava frazeologije določenega področja
  • Prevajanje osebnih in/ali zemljepisnih lastnih imen
  • Prevajanje in jezikoslovje
  • Analiza tehniške terminologije (v različnih področjih)
  • Prevodne norme in univerzalije – empirična raziskava
  • Iskalne strategije za prevajalce

red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar

  • Postopki nominalizacije v slovenskih in francoskih časopisnih besedilih
  • Francoska in slovenska deskriptivna besedila v luči rabe preteklih časov
  • Frekventnost pasivnih struktur v francoskih in slovenskih turističnih besedilih
  • Tipologija prevodov med francoščino in slovenščino

doc. dr. Sonia Vaupot

  • Besedilni, pragmatični ali kulturni specifični elementi pri prevajanju (ne)literarnih besedil
  • Znanstvena oz. strokovna besedila: kontrastivni in prevodoslovni vidiki
  • Tehnična besedila: kontrastivni in prevodoslovni vidiki
  • Kontrastivna korpusna analiza
  • Dvojezična terminološka ali terminografska obdelava določenega področja
  • Dvojezična leksikološka ali besedotvorna obdelava določenega področja
  • Dvojezična obravnava frazeologije določenega področja

red. prof. dr. Špela Vintar

Prevajalske tehnologije

  • popravljanje strojnih prevodov (PEMT):
    • kognitivni vidiki, raziskave s snemanjem zaslona ali sledilcem očesnih gibov
    • raziskava učinkovitosti / kakovosti v konkretnem prevajalskem okolju
    • tipologizacija napak glede na delno / popolno popravo strojnega prevoda
  • prevajalska orodja v oblaku
    • analiza funkcionalnosti in primerjava s "klasičnimi" namizji
    • analiza razširjenosti in uporabe oblačnih storitev med prevajalskimi podjetji v Sloveniji in drugod
  • uporaba splošnih strojnih prevajalnikov med profesionalnimi prevajalci - analiza stanja
  • strojno prevajanje: tehnološki premiki

Terminologija

  • terminološke potrebe uporabnikov: analiza poizvedb na portalu Termania
  • upravljanje terminologije v profesionalnih prevajalskih okoljih: analiza stanja v izbranem okolju; analiza produktivnosti & kakovosti prevajalskega dela v povezavi s terminološkim delom; analiza in primerjava terminoloških rešitev (programske rešitve, delovni procesi; kako poteka usklajevanje terminologije pri velikih prevajalskih projektih)
  • strojno prevajanje in terminologija: Kako strojni prevajalniki obravnavajo terminologijo? (razlike med statističnimi, "klasičnimi", hibridnimi sistemi); Kako je mogoče izboljšati strojno prevajanje zelo specializiranih besedil? (predobdelava, širjenje leksikona, popravljanje SP,...)
  • kognitivni model v večjezični terminologiji: analiza izbranega področja z vidika kognitivnih okvirjev;primerjava (ne)univerzalnosti pojmovnih sistemov
  • terminologija in spletna slovenščina: analiza rabe terminologije na forumih, blogih, v tvitih itd.

doc. dr. Marija Zlatnar Moe

  • Prevajanje za nevladne organizacije
  • Prevajanje motivacijskih besedil
  • Stereotipi v prevodih (umetnostna in neumetnostna besedila)
  • Prevajanje med manj razširjenimi jeziki (umetnostna in neumetnostna besedila)
  • Prevajanje verskih besedil
  • Funkcijske jezikovne zvrsti v prevodih fantazijske in znanstveno-fantastične literature

izr. prof. dr. Tanja Žigon

Položaj prevajalca v družbi:

  • Značilnosti prevodnega polja na Slovenskem v določenem obdobju, predvsem v 18. in 19. stoletju
  • Vloga in pomen prevajalca/prevajalcev v določenem obdobju v slovenski družbi
  • Prevajalci v času Avstro-Ogrske (vloga, pomen, posamezni primeri, prevajalčev habitus, prevajalci različnih literarnih žanrov, strokovnih besedil itd.)

Prispevki k zgodovini prevajanja in prevodoslovja na Slovenskem:

  • Prevodi uradnih publikacij v 19. stoletju iz nemščine v slovenščino
  • Recepcija avtorjev, ki pišejo v nemškem jeziku, in njihovih prevodov v določenem obdobju na Slovenskem (prevajalci, objave prvih prevodov v časopisnih podlistkih, prevodne strategije, odmevnost prevodov itd.)
  • Problematika prevodov in samo-prevodov slovenskih avtorjev v nemščino v 19. stoletju
  • Primerjava prevodov različnih slovenskih prevajalcev določenega nemškega avtorjaVpliv nemškega jezika na slovenščino in na prevodno dejavnost v 19. in 20. stoletju
  • Primerjava dveh ali več prevodov iz nemščine v slovenščino in/ali prevajalcev in/ali prevajalskih strategij izbranega literarnega besedilaPredstavitev opusa določenega prevajalca iz slovenščine v nemščino
  • Predstavitev opusa določenega prevajalca iz nemščine v slovenščino

Kulturnospecifični elementi v prevodih iz nemščine v slovenščino:

  • Prevajanje osebnih in/ali zemljepisnih lastnih imen v zgodovinskih besedilih nekoč in danes
  • Prevajanje kulturnih realij v različnih besedilih (literarnih, strokovnih, turističnih, publicističnih, promocijskih) iz nemščine v slovenščino in obratno
  • Obravnava medkulturnosti: Kulturne razlike in problemi prevoda kulture
  • Prevajanje dialekta ali sociolekta v izbranem nemškem literarnem delu

doc. dr. Sandro Paolucci

  • Prevajanje pravnih besedil
  • Razlike in podobnosti med pravnim jezikom in drugimi žanri besedil
  • Pravni jezik: leksikalne, slogovne ali morfosinktatične posebnosti
  • Prevajanje poimenovanja in nazivi organov ali javnih institucij
  • Problem ekvivalence pri prevajanju pravnih besedil
  • Prevajanje kot politično dejanje
  • Podomačitve in potujitvene strategije pri prevajanju
  • Prevajanje ekonomskih besedil.
  • Prevajanje sloganov in učinkovitev izrazov v svetu reklam
  • Problem pri prevajanju kolokacij, idiomatičnih izrazov iz slovenščine v italijanščino in obratno

doc. dr. Robert Grošelj

  • teme iz kontrastive slovnice in frazeologije (italijanščina in slovenščina),
  • jezikovni vidiki prevajanja,
  • teme iz prevajanja umetnostnih besedil.

doc. dr. Nataša Hirci

  • Vloga prevajalske prakse pri vključevanju na prevajalski trg dela;
  • Zaposlitvene specifike prevajalskega trga in možnosti zaposlitve;
  • Različni profili prevajalskega poklica in vloga stanovskih združenj;
  • Pomen mehkih veščin pri vključevanju na prevajalski trg dela;
  • Govorjeni diskurz: fonetična in fonološka podoba - značilnosti angleškega in slovenskega standardnega/pogovornega jezika izbranega področja (npr. različni govori, sinhronizacija itd);
  • Jezikovne/kulturnospecifične značilnosti angleških in slovenskih promocijskih besedil

doc. dr. Adriana Mezeg

  • Kontrastivna obravnava izbrane slovnične teme;
  • Kulturnospecifične prvine v različnih tipih besedil;
  • Prevodoslovno usmerjene kontrastivne raziskave med francoščino in slovenščino;
  • Prevajalska orodja za francoščino in slovenščino;
  • Korpusno podprte raziskave francoskega in slovenskega jezika;
  • Terminologija francoskega in slovenskega jezika;
  • Leksikologija francoskega in slovenskega jezika;
  • Prevodni tokovi med slovenščino in francoščino;
  • Literarno prevajanje med slovenščino in francoščino;
  • Recepcija in promocija slovenskih avtorjev v francosko govorečem svetu.

Doc. dr. Amalija Maček

  • Analiza književnih prevodov iz nemškega in španskega jezika v slovenščino
  • Analiza prevajanja frazemov, metafor, pregovorov iz nemškega v slovenski jezik
  • Analiza imagologije Evropske unije in Bližnjega Vzhoda v literarnih in publicističnih besedilih
  • Izbrane teme iz nemške književnosti 20-ih let 20. stoletja in povojne literature
  • Ustvarjalnost koroških avtorjev v slovenskem in/ali nemškem jeziku
  • Pregled zgodovine književnega prevajanja iz slovenskega v nemški jezik
  • Posamezni primeri recepcije prevodov slovenskih književnih del v nemškem govornem prostoru
  • Medkulturno posredovanje in prevajanje kot oblika promocije Slovenije v tujini

Oddelek vsako leto sprejme program tem ali področij magistrskih del za naslednje študijsko leto. Neizkoriščene teme iz prejšnjih obdobij se prenesejo. Teme so javno objavljene in dostopne študentom. Zaželjeno je, da študent sam predlaga temo, ki bi jo rad obravnaval v svojem magistrskem delu. Program je namreč mogoče dopolnjevati ali spreminjati glede na raziskovalna področja, interese in potrebe oddelka ter glede na želje študentov ob soglasju predvidenega mentorja (oz. mentorja in somentorja).

Mentorji pri magistrskih delih so redno zaposleni pedagoški delavci Filozofske fakultete z doktoratom in učiteljskim nazivom (docent, izredni in redni profesor), ki učijo na oddelku. Kandidat si izbere le mentorja in se ne dogovarja o somentorstvu, mentor pa lahko glede na predlagano temo kandidata določi somentorja.

Tema magistrskega dela je lahko s področja:

  • splošnega prevodoslovja (teoretična ali empirična tema, npr. eksperiment, anketa)
  • opisnega prevodoslovja
  • tolmačenja
  • podnaslavljanja
  • računalniško podprtega prevajanja
  • leksikologije ali terminologije (vključno s frazeologijo; dvojezična)
  • medkulturnega posredovanja književnosti
  • jezikoslovja ali besediloslovja, vključno s psiholingvistiko, sociolingvistiko in pragmatiko (kontrastivna)
  • korpusnega jezikoslovja (enojezična ali kontrastivna)
  • prevodoslovne obravnave družbe in kulture prvega ali drugega tujega jezika v primerjavi s slovensko družbo in kulturo
  • prevodoslovne obravnave vsebine in oblik dela EU v primerjavi s slovensko družbeno ureditvijo
  • drugo na predlog mentorja ali študenta.

Minimalni obseg magistrskega dela je 20.000 besed. Kadar delo vključuje pripravo korpusa, ima ta vsaj 200 enot, obseg besedila magistrskega dela pa se lahko zmanjša na 15.000 besed. Kadar delo vključuje izdelavo glosarja ali slovarja, ima ta vsaj 70 do 100 enot, obseg besedila magistrskega dela pa se lahko zmanjša na 15.000 besed. Glosar je lahko le priloga k magistrskemu delu, ni pa del integralnega besedila naloge.

Ko študent izbere naslov magistrskega dela, se oglasi pri izbranem mentorju, in sicer praviloma do začetka četrtega semestra magistrskega študija. Ta lahko študenta zavrne ali sprejme, glede na število del, ki jih trenutno mentorira. Če mentor študenta sprejme, mora študent predložiti mentorju dispozicijo dela (glej prilogo 1). Če je dispozicija pomanjkljiva, jo mentor lahko vrne v dopolnitev ali popravek. Po potrebi pomaga študentu s konkretnimi napotki. Študent potem temo magistrskega dela prijavi na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del Magistrskega pravilnika FF (obrazec št. 1). Tema je potrjena, ko mentor na predpisanem obrazcu potrdi njeno sprejemljivost. Če pri magistrskem delu sodeluje somentor, se mor atudi ta podpisati na obrazec št. 1. Obrazec št. 1 in dispozicijo študent shrani in ju kasneje odda v tajništvu Oddelka skupaj z izdelanim magistrskim delom.

Magistrsko delo na Oddelku za prevajalstvo mora poleg predpisanih delov, ki so navedeni in opisani v Magistrskem pravilniku FF, vsebovati poleg izvlečka v angleščini (približno pol strani), tudi povzetek. Povzetek  mora biti dolg od 1000 do 1500 besed oz. 3 do 4 strani (1 stran je 1500 znakov brez presledkov ) v tujem jeziku (tj. angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini) oziroma v slovenščini, če je delo pisano v tujem jeziku. Pri navajanju virov se študent ravna po oddelčnih navodilih o citiranju (priloga 2).

Magistrsko delo na Oddelku za prevajalstvo je praviloma napisano v slovenskem jeziku. Kadar slovenščina ni materni jezik študenta ali mentorja, študent in mentor lahko zaprosita Senat FF, da odobri pisanje naloge v tujem jeziku. Če je magistrsko delo pisano v tujem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku (2500 do 3000 besed oz. 7 do 9 strani, pri čemer je 1 stran 1500 znakov brez presledkov).

Kandidat mora predložiti magistrsko delo v pregled mentorju in morebitnemu somentorju. Magistrsko delo mora biti pregledano najpozneje v enem mesecu (v to obdobje se ne šteje bolniška ali študijska odsotnost mentorja oz. obdobje, ko je mentor na letnem dopustu).

Mentor magistrsko nalogo praviloma pregleda dvakrat, pri tretjem branju pa nalogo oceni. Če pri tretjem branju mentor ugotovi, da je naloga nesprejemljiva, jo lahko oceni negativno. V tem primeru študent ne more več nadaljevati dela na tej nalogi in začne postopek z začetka: izbrati si mora novo temo in mentorja. Če pa mentor oceni, da je magistrsko delo primerno za zagovor, podpiše obrazec, ki je naveden v Magistrskem pravilniku FF (obrazec št. 2). Študent potem odda v tajništvu oddelka skupaj s prijavo magistrskega dela, dispozicijo in podpisano izjavo mentorja o vsebinski primernosti (tj. skupaj z obrazcem 1 in 2) magistrsko delo v elektronski obliki in ustrezno število vezanih izvodov magistrskega dela glede na število članov komisije za zagovor. Od tega mora 1 izvod oddati v trdi vezavi (knjižnični izvod), ostale izvode pa spiralno vezane. Ob oddaji magistrskega dela študent v tajništvu oddelka izpolni obrazec za prijavo zagovora magistrskega dela (obrazec št. 3 v Magistrskem pravilniku FF).

Po oddaji magistrskega dela študent pristopi k magistrskemu izpitu (glej spodaj) in zagovoru magistrskega dela. Študent opravi zagovor magistrskega dela v sklopu magistrskega seminarja pred komisijo. Datum zagovora magistrskega dela določi mentor v sodelovanju z oddelčnim tajništvom.

Pravilnik o magistrskem delu in zaključku študija na programih druge stopnje Filozofske fakultete

Vsi izpiti iz prevajanja trajajo 90 minut. Besedilo je splošno oziroma ga izbere izvajalec izpita glede na snov, obravnavano v času študija. Prevod študentje pišejo v računalniški učilnici v enem od običajnih urejevalnikov besedil, pri tem pa lahko uporabljajo poljubno referenčno gradivo in internet. Prepovedana je vsaka oblika osebne komunikacije prek elektronske pošte, družabnih omrežij, mobilnih telefonov ipd. Pisnemu delu izpita sledi ustni del, in sicer na vseh smereh prevoda (iz slovenščine v tuji jezik in iz tujega jezika v slovenščino). Študent lahko pristopi k ustnemu delu, le če je pozitivno opravil pisni del. Ustni del izpita se navezuje na prevod in vsebuje vprašanja, povezana s prevodnimi strategijami in odločitvami študenta pri pisnem prevodu. Študent uspešno opravi posamezni del magistrskega izpita, če sta tako pisni kot ustni del izpita ocenjena pozitivno. Če študent ne opravi ustnega dela izpita, mora opravljati še enkrat tako pisni kot ustni del (tj. prevod z zagovorom).

Izvajalci izpitov:

AN-SL

  • Orel Kos
  • Vintar
  • Zlatnar Moe
  • Pisanski Peterlin
  • Kocijančič Pokorn

SL-AN

  • Hirci
  • Jurko
  • Orel Kos
  • Reindl

NE-SL

  • Gruntar Jermol
  • Žigon

SL-NE

  • Leskovec

FR-SL

  • Schlamberger Brezar

SL-FR

  • Vaupot

IT-SL

  • Mikolič Južnič
  • Grošelj

SL-IT

  • Paolucci
  • Mikolič Južnič

Pri vseh oddanih seminarskih in zaključnih delih in publikacijah, objavljenih v oddelčni zbirki Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, na Oddelku za prevajalstvo uporabljamo citatni standard Chicago, tipa avtor-datum. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov citiranja najpogosteje navajanih del, podrobna navodila pa so objavljena na spletni strani priročnika Chicago Manual of Style. Pri uporabi citiranja vam priporočamo, da uporabite katero od orodij za samodejno ustvarjanje bibliografije, npr. vgrajeni bibliografski sistem v Microsoftovem Wordu, EndNote, Mendeley, ZoteroBib ipd.

Navodila za navajanje virov v PDF obliki.

Pravilnik o magistrskem izpitu
Pravilnik o magistrskem delu in zaključku študija na programih 2. stopnje

 

Sodelavke in sodelavci oddelka