In memoriam Darko Čuden

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko sporoča žalostno vest, da je doc. dr. Darko Čuden 13. avgusta 2026 sklenil svojo življenjsko pot.

Darko Čuden se je rodil 17. novembra 1961. S Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani je bil poklicno povezan vse od leta 1991, ko se je zaposlil na Oddelku za germanistiko. Kot visokošolski učitelj modernega nemškega jezika je več kot tri desetletja soustvarjal študij germanistike ter svoje znanje in predanost jeziku prenašal na številne generacije študentk in študentov. Njegov prispevek Oddelku ni bil le strokoven in pedagoški, temveč tudi človeški: med nas je prinašal vedoželjnost, ustvarjalnost in prepričanje, da je jezik živ, dokler ga opazujemo z odprtimi očmi.

Njegovo pedagoško in raziskovalno delo je obsegalo številna področja sodobnega nemškega jezika. Darko je bil jezikoslovec v najlepšem pomenu besede. Z enako strastjo se je posvečal oblikoslovju, besedotvorju, skladnji, pomenoslovju, imenoslovju in kontrastivnemu jezikoslovju, posebno mesto pa je imela onomastika, ki mu je bila še posebej pri srcu. Nikoli ga niso zanimala zgolj pravila jezika, zanimal ga je njegov utrip in vse tisto, kar je bilo na prvi pogled nenavadno. Že naslovi njegovih znanstvenih razprav razkrivajo, kako je znanstveno natančnost povezal z duhovitostjo, igrivostjo in veseljem do jezika.

Darko je bil človek mnogih svetov. Bil je tudi izjemno plodovit in priznan prevajalec ter gledališki ustvarjalec. Med njegovim raziskovalnim, prevajalskim in gledališkim svetom pravzaprav ni bilo prave meje. Tako v znanosti kot v gledališču in prevajanju ga je vodila ista neustavljiva radovednost, ista želja po odkrivanju novega in drugačnega. Kot prevajalec je slovenskim bralcem in gledalcem približeval literarne glasove iz nemščine, angleščine, danščine, norveščine, švedščine in ferščine, pri gledališkem delu pa tudi iz španščine in portugalščine. Posebno mesto v njegovem bogatem prevajalskem opusu je zavzemala skandinavska književnost. Prevajal je prozo za odrasle, otroško in mladinsko književnost ter številna dramska besedila, med njimi dela velikanov, kot sta Henrik Ibsen in August Strindberg. Za svoje prevajalsko delo s skandinavskega germanskega področja je bil leta 2016 uvrščen v ožji izbor za Sovretovo nagrado.

Na gledališkem odru v Bohinjski Bistrici je uresničeval svoje mladostne sanje. Čeprav ga je življenjska pot naposled zanesla v znanost in visoko šolstvo, gledališča ni nikoli zares zapustil. Konec osemdesetih let se je začela njegova izjemna ustvarjalna pot, ki je desetletja bogatila kulturni prostor Bohinja in daleč presegala predstave o tem, kaj naj bi amatersko gledališče sploh bilo. Na odru je bil režiser, scenarist, prevajalec, pogosto tudi scenograf in kostumograf. Predvsem pa je bil vizionar, ki si je upal drugače. Po domačih in tujih literarnih virih je iskal besedila in zgodbe, ki jih je nato prenesel na svoj oder ter jim s prevodom in priredbo vdahnil svoj jezik. Ni se obremenjeval z ustaljenimi predstavami o odrski govorici ali z varnimi ustvarjalnimi rešitvami. Nastale so nepozabne predstave, kot so Slovenska kura, Ženska, ki se je poročila s puranom, Sveti Genizij in številne druge. Njegovo dolgoletno delo na področju ljubiteljskega gledališča je bilo leta 1997 nagrajeno z Linhartovo listino Zveze kulturnih organizacij Slovenije.

»Ubrisano mora bit'!« je bil Darkov ustvarjalni kredo. Jezik je bil prostor, v katerem se je počutil doma. Skozi vse, česar se je lotil, od raziskovanja in prevajanja do gledališča, ga je spremljala ista radovednost in odprtost za drugačne poglede. Nikoli se ni zadovoljil z uhojenimi potmi. Njegov pogled na ustvarjalnost je bil samosvoj, nekonvencionalen, igriv. Za seboj pušča bogato strokovno, prevajalsko in gledališko dediščino. Še bolj pa ostaja spomin na človeka izjemne ustvarjalne energije, iskrivega duha in nalezljive radovednosti. Spomin na kolega, ki je znal navduševati in pokazati, da lahko na jezik pogledamo tudi drugače. In ostaja sled, ki jo je pustil med sodelavkami in sodelavci ter generacijami študentk in študentov. Ta bo ostala še dolgo. S hvaležnostjo za njegovo dolgoletno delo, znanje in čas, ki smo ga delili, ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.

izr. prof. dr. Andreja Retelj, predstojnica Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko
izr. prof. dr. Urška Valenčič Arh, vodja Katedre za nemški, nizozemski in švedski jezik