Dvojezična terminografija (FRA-SLO)

Nosilec in izvajalec: Gregor Perko

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. Razvijanje sposobnosti za ustrezno metodološko obravnavo leksikološke raziskave. 
2. Razvijanje sposobnosti za izpeljavo slovensko-francoske kontrastivne leksikološke študije.
3. Razvijanje sposobnosti prepoznavanja temeljnih besedil in teoretičnih izhodišč v sodobni leksikologiji, ki nastaja v francoskem okolju.

Vsebina

Obravnavane vsebine:
- razmejitev in problematika nekaterih temeljnih leksikoloških pojmov znotraj različnih teoretičnih okvirov (strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, psihomehanika, model »pomen-besedilo«, kognitivno jezikoslovje) : jezikovni znak, beseda, leksikalna enota, termin, morfem, leksem, frazem
- specifični problemi paradigmatskih in sintagmatskih medleskemskih razmerij (sinonimija, antinomija, hiponimija, hipernimija, pomenska polja, polisemija, homonimija, kolokacije)
- sodobni, računalniško podprti pristopi (korpusno jezikoslovje, statistična leksikologija)  
- družbena in diahrona razslojenost oziroma strukturiranost francoskega besedišča v primerjavi s slovenskim
- problemi tujk, izposojenk, neologizmov v obeh jezikih
- nekatere besedotvorne posebnosti francoskega jezika v primerjavi s slovenskim
- osnovni metodološki aparat kontrastivne leksikologije (razlike v strukturiranosti besedišča, semantična ekvivalenca, medjezikovna sopomenskost, razlike na denotativni, konotativni, stilistični in kolokacijski ravnini, problem t. i. lažnih prijateljev).

Temeljna literatura

1. L'Homme, M.-C. 2004. La terminologie: principes et techniques. Montréal: Les Presses de l'Université de Montréal.
2. Cabré, M. T. 1998. La terminologie. Otawa, Paris: Les Presses de l'Université d'Otawa, Armand Colin.
3. Lehmann, A., Martin-Berthet, F. 1999. Introduction à la lexicologie: sémantique et morphologie. Paris: Dunod. 
4. Mel'čuk, I. A. et alii. 1995. Introduction à la lexicologie explicative et combinatoire. Louvain-la-Neuve: Duculot.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik magistrskega študija prevajanja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Znanje o nekaterih temeljnih leksikoloških pojmih v različnih teoretičnih okvirih (strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, psihomehanika, model »pomen-besedilo«, kognitivno jezikoslovje); različne definicije pojmov: jezikovni znak, beseda, leksikalna enota, termin, morfem, leksem, frazem; znanje o specifičnih problemih paradigmatskih in sintagmatskih medleksemskih razmerij; določevanje pojmov: sinonimija, antinomija, hiponimija, hipernimija, pomenska polja, polisemija, homonimija, kolokacije; določitev delovanja sodobnih, računalniško podprtih pristopov (korpusno jezikoslovje, statistična leksikologija); znanje o   
osnovnem metodološkem aparatu kontrastivne leksikologije (razlike v strukturiranosti besedišča, semantična ekvivalenca, medjezikovna sopomenskost, razlike na denotativni, konotativni, stilistični in kolokacijski ravnini, problem t. i. lažnih prijateljev).
Razumevanje najpomembnejših vprašanj, ki si jih zastavlja sodobna leksikografija in terminografija oz. terminologija. 

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Končna ocena je sestavljena iz: Medletno ocenjevanje (40% končne ocene), izpit (60% končne ocene). Za pozitivno oceno je potrebno doseči povprečno oceno vsaj 6.0.

Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.