Francoski jezik I

Cilji in predmetnospecifične kompetence

Pri predmetu študentje razvijejo:
1. visoke jezikovne kompetence za francoski jezik in kontrastivno obravnavo tujega in maternega jezika;
2. kompetence za reševanje jezikovnih problemov tujem in primerjalno tudi matermen jeziku;
3. kompetence pri opisu in teoretični analizi jezikovnih zakonitosti v tujem in maternem jeziku;
4. kompetence za iskanje jezikovnih virov v tujem in maternem jeziku;
5. sposobnost prepoznavanja slovnične strukture francoskega jezika kot osnova za praktično prevajalsko delo in kontrastivno obravnavo z maternim jezikom; 
6. sposobnost razčlembe funkcije slovničnih prvin v besedilih v tujem in maternem jeziku.;
7. kompetence iz francoske fonetike/fonologije 
8. kompetence iz francoskega pravopisa in pravorečja 
9. sposobnost analize prozodičnih značilnostmi in stavčne intonacije; 
spretnosti branja, poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja.

Vsebina

Predmet je sestavljen iz treh podpredmetov:
a) Francoska slovnica 1
b) Francoska fonetika za prevajalce in tolmače
c) Francoske jezikovne vaje
1. Francoska slovnica 1:
Študentje se seznanijo s pravili slovnične konstrukcije in odnosi med sestavnimi deli povedi. Predmet se osredotoča na tri ravni opisa: strukturo besedne zveze, strukturo stavka in strukturo povedi. Nadalje študentje podrobno spoznajo sestavo glagolske besedne zveze in celotno glagolsko morfologijo v francoščini , pri tem pa še posebej izpostavimo razlike med obema jezikoma. Predavanja dopolnjujejo seminarske vaje, pri katerih študentje s praktičnim delom utrjujejo znanje obravnavanih struktur ter razvijajo sposobnost pravilne rabe slovničnih struktur pri prevajanju in tvorjenju besedil v francoskem jeziku kot tudi pri prevajanu v slovenščino. Ob vseh obravnavanih strukturah študente opozarjamo na slovnične prvine v maternem jeziku in še posebej izpostavljamo razlike med obema jezikoma.
2. Francoska fonetika za prevajalce in tolmače:  Študentje se seznanijo z osnovami francoske fonetike/fonologije, s francoskim samoglasniškim in soglasniškim sistemom ter z ritmičnimi in prozodičnimi značilnostmi francoskega jezika. Preučujejo pisavo v odnosu do izgovarjave. Predavanja dopolnjujejo fonetične vaje. Poseben poudarek je na fonetičnih in retoričnih prvinah, ki so pomembne pri tolmačenju slovenskih besedil v francoščino.

3. Francoske jezikovne vaje: 
Ustno izražanje: dialogi v parih, diskusija v skupini. Bralno razumevanje: branje originalnih besedil, vaje iz razumevanja. Slušno razumevanje: delo z daljšimi tonskimi zapisi; vaje iz razumevanja. Pisno izražanje: analiza procesa pisanja. Poudarek je na razširjanju splošnega in specifičnega besedišča, kolokacij, idiomov, fraznih glagolov itd.
Ob vseh obravnavanih strukturah študente opozarjamo na slovnične prvine v maternem jeziku in še posebej izpostaviti razlike med obema jezikoma.

Temeljna literatura

DUCHET, Jean-Louis (1981): La phonologie, coll. Que sais-je?, Pariz: P.U.F.
CARTON, Fernand (1973): Introduction à la phonétique du français, Bordas.
JEREB, Elza (1992): Francoska slovnica po naše, Ljubljana: Cankarjeva založba.
RIEGEL, PELLAT, RIOUL (1994): Grammaire méthodique du français. Pariz: PUF.
MALMBERG, Bertil (1954): La phonétique, coll. Que sais-je?, Pariz: P.U.F.
SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, MEZEG, Adriana. La morphosyntaxe et la sémantique du verbe français. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. 239 str. ISBN 978-961-237-382-5.
TOPORIŠIČ, Jože (2000): Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja.
Ferbežar, Ina et al. (2004): Sporazumevalni prag za slovenski jezik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študija medjezikovnega posredovanja.  

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna pozitivna ocena je sestavljena iz povprečja pozitivnih ocen vseh enot. Oceni iz posameznih enot sta:
Francoska fonetika: Izpit (40 % skupne ocene). 
Francoske jezikovne vaje: Kolokviji med letom (40%) in izpit (60%) – 40 % skupne ocene.
Francoska slovnica I: kolokvij (20 % skupne ocene)
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. od 1 do 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.