Italijanska slovnica 1

Nosilka in izvajalka: Tamara Mikolič Južnič

Cilji in predmetnospecifične kompetence

Pri predmetu študentje razvijejo:

1. visoke jezikovne kompetence za italijanski jezik;
2. kompetence za reševanje jezikovnih in prevajalskih problemov;
3. kompetence pri opisu in teoretični analizi jezikovnih zakonitosti;
4. kompetence za iskanje jezikovnih virov;
5. sposobnost prepoznavanja slovnične strukture italijanskega jezika kot osnova za praktično prevajalsko delo;
6. sposobnost razčlembe funkcije slovničnih prvin v besedilih;
7. kompetence iz italijanske fonetike/fonologije
8. sposobnost analize prozodičnih značilnostmi in stavčne intonacije;
9. spretnosti branja, poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja;
10. sociolingvistični in besedilni vidiki medkulturne komptence.

Vsebina

Predmet se deli na tri podpredmete:

a) Italijanska slovnica 1
b) Italijanska fonetika za prevajalce in tolmače
c) Italijanski jezik in prevajanje 1

a) Italijanska slovnica 1:
Študentje se seznanijo s pravili slovnične konstrukcije in odnosi med sestavnimi deli povedi. Predmet se osredotoča na samostalnik in člen kot tvornika samostalniške besedne zveze. Poudarek je na prepoznavanju pomena slovnične strukture pri prevajanju.
b) Italijanska fonetika za prevajalce in tolmače: Študentje se seznanijo z osnovami italijanske fonetike in fonologije, s standardno izgovarjavo italijanskega jezika, z italijanskim vokalizmom in konzonantizmom ter s prozodičnimi značilnostmi italijanskega jezika. Poudarek je na vzporejanju italijanskih struktur s slovenskimi prevodnimi ustreznicami in na kontrastivnem pristopu.
c) Italijanski jezik in prevajanje 1:
Ustno izražanje: dialogi v parih, diskusija v skupini. Bralno razumevanje: branje originalnih besedil, vaje iz razumevanja. Slušno razumevanje: delo s tonskimi zapisi; vaje iz razumevanja. Pisno izražanje: analiza procesa pisanja. Poudarek je na razširjanju splošnega in specifičnega besedišča, kolokacij, idiomov itd. Vključeno bo tudi spoznavanje tehnik in strategij za čim boljše razumevanje izhodiščnih besedil v italijanščini ter ponovno pisanje izhodiščnih besedil v ciljnem jeziku.

Temeljna literatura

Dardano, M. in P. Trifone (1995). Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli.
Pisanski Peterlin, A., Schlamberger Brezar, M. eds. (2014) Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije. (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Bozzone Costa, R., M. Piantoni, E. Scaramelli, C. Ghezzi (2013) Nuovo Contatto C1. Corso di lingua e civiltà italiana per stranieri. Livello: C1. Torino: Loescher.
Ercolino, E., T. A. Pellegrino (2011) L'utile e il dilettevole. Esercizi e regole per comunicare. Torino: Loescher.
Canepari, L. (1999): Manuale di Pronuncia Italiana. Bologna: Zanichelli.
Costamagna, L. (1996). Pronunciare l’italiano. Manuale di pronuncia italiana per stranieri, livello intermedio e avanzato. Perugia: Guerra.
Renzi, L., G. Salvi in A. Cardinaletti (2001). Grande grammatica italiana di consultazione. Bologna: Il Mulino.
Toporišič, Jože (2000) Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja.

Pogoj za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študijskega programa Prevajalstvo.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna pozitivna ocena je sestavljena iz povprečja pozitivnih ocen treh enot. Ocene iz posameznih enot so:
Italijanska fonetika za prevajalce in tolmače: Izpit (40 % skupne ocene).
Italijanski jezik in prevajanje: medletno delo (40%) in izpit (60%) – 40 % skupne ocene.
Italijanska slovnica 1: Izpit (20 % končne ocene)
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.