Italijanski jezik III

Cilji in predmetnospecifične kompetence

Pri predmetu študentje razvijejo:
1. visoke jezikovne kompetence za italijanski jezik;
2. kompetence za reševanje jezikovnih in prevajalskih problemov;
3. kompetence pri opisu in teoretični analizi jezikovnih zakonitosti;
4. kompetence za iskanje jezikovnih virov;
5. sposobnost prepoznavanja slovnične strukture italijanskega jezika kot osnova za praktično prevajalsko delo; 
6. sposobnost razčlembe funkcije slovničnih prvin v besedilih;
7. spretnosti branja, poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja
8. sociolingvistični in beedilni vidiki medkulturne kompetence. 

Vsebina

Predmet se deli na dva podpredmeta:
a) Italijanska slovnica 3
b)Italijanske jezikovne vaje 2

a) Italijanska slovnica 3: 
Študentje se bodo seznanili s pridevnikom in zaimkom. Osredotočili se bodo na morfologijo pridevnika, njegovo vlogo v samostalniški besedni zvezi ter na posebnosti v zvezi z rabo členov. Spoznali bodo vrste in morfologijo italijanskih zaimkov ter njihovo interakcijo z drugimi elementi v stavku.
Poseben poudarek bo na odnosu med strukturo, pomenom in funkcijo. Predavanja dopolnjujejo seminarske vaje, pri katerih študentje s praktičnim delom utrjujejo znanje obravnavanih struktur.

b) Italijanske jezikovne vaje 2:
Ustno izražanje: dialogi v parih, diskusija v skupini. Bralno razumevanje: branje originalnih besedil, vaje iz razumevanja. Slušno razumevanje: delo s tonskimi zapisi; vaje iz razumevanja. Pisno izražanje: analiza procesa pisanja. Poudarek je na razširjanju splošnega in specifičnega besedišča, kolokacij, idiomov itd. , vzporejanju italijanskih struktur s slovenskimi prevodnimi ustreznicami in na kontrastivnem pristopu.

Temeljna literatura

Dardano, M. in P. Trifone (1995). Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli.
Ignone, A. (2002). Primi piani sugli italiani. Perugia: Guerra.
Pisanski Peterlin, A., Schlamberger Brezar, M. eds. (2014) Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije. (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Costamagna, L. (1996). Pronunciare l’italiano. Manuale di pronuncia italiana per stranieri, livello intermedio e avanzato. Perugia: Guerra.
Renzi, L., G. Salvi in A. Cardinaletti (2001). Grande grammatica italiana di consultazione. Bologna: Il Mulino.
Ignone, A. (2002). Primi piani sugli italiani. Perugia: Guerra.
Toporišič, Jože (2000) Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja.

Pogoj za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik študija medjezikovnega posredovanja.
Pogoj za opravljanje obveznosti so predhodno opravljene vse obveznosti (izpiti) pri predmetih Italijanski jezik I in II.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Italijanske jezikovne vaje: Kolokviji med letom (40%) in izpit (60%) – 80 % končne ocene.
Italijanska slovnica 3: kolokvij (20 % končne ocene)
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. od 1 do 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.