Prevodno usmerjena kontrastivna slovensko-francoska besedilna analiza

Nosilka in izvajalka: Mojca Schlamberger Brezar

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. Študentje uzaveščajo pragmatične dimenzije diskurza v odnosi do konteksta in naslovnikov ter sporazumevalnega namena.
2. Seznanijo z različnimi prototipi in tipi francoskih besedil s poudarkom na neumetnostnih besedilih.
3. Pridobivajo kompetence za kontrastivno primerjavo slovenskih in francoskih besedil 
4. Uzaveščajo različne pristope k prevajanju francoskih in slovenskih besedil v odvisnosti od tipa besedil.
5. Kompetence za razumevanje in tvorjenje paralelnih besedila v francoščini in slovenščini
6. Visoke kompetence za izbiro ustreznih prevajalskih postopkov v odnosu do prototipa oziroma tipa besedila.
7. Sposobnost popolnoma samostojnega in odgovornega dela, dela v skupini in zmožnost deontološko korektnega obnašanja v skladu s profesionalno prakso na državnem in mednarodnem nivoju. 
8. Usvajanje metodoloških temeljev za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri prevajanju francoskih in slovenskih besedil.

Vsebina

Študentje obnovijo osnove tekstologije in pragmatike diskurza s poudarkom na kontekstu, naslovniku ter sporazumevalnem namenu. Spoznajo osnovne prototipe in tipe besedil v francoščini ter slovenščini: pripoved, opis, argumentacijo, razlago in dialog, monolog. Značilnosti posameznih francoskih in slovenskih besedil, predvsem neumetnostnih, med seboj primerjajo ter tvorijo besedila iste vrste ob upoštevanju funkcije besedila, sporazumevalnega namena ter naslovnika. Seznanjajo se z različnimi pristopi k prevajanju določenih tipov in zvrsti besedil in si pomagajo z izborom paralelnih besedil, na podlagi katerih odkrivajo zakonitosti tvorjenja besedil v enem in drugem jeziku. Posebej spoznavajo časopisna besedila, znanstvena besedila, tehnična besedila in analizirajo njihove zakonitosti v francoskem in slovenskem jeziku.

Temeljna literatura

Obvezna:
1. Adam, J. M. (1997): Les textes: types et prototypes. Pariz: Nathan Université.
2. Adam, J. M. (1999): Linguistique textuelle - des genres du discours aux textes. Pariz: Nathan Université.
3. J. C. Anscombre, O. Ducrot (1985): L'argumentation dans la langue, Bruselj: Mardaga.
4. C. Blanche-Benveniste (1997): Approche de la langue parlée en français, Pariz: Ophrys. 
5. C. Kerbrat-Orecchioni (1999): L'énonciation, Pariz: Armand Collin, Collection U – Linguistique.
6. M. A. Morel, L. Danon-Boileau (1998): Grammaire de l'intonation (L'exemple du français), Pariz: Ophrys.
7. M. Olohan (2004): Introducing Corpora in Translation Studies, London, New York: Routledge.

Priporočena:
1. Ferréol, G., Flageul, N. (1996): Méthodes et techniques de l'expression écrite et orale. Pariz: Armand Colin, zbirka Cursus.
2. Jeandillou, J. F. (1997): L'Analyse textuelle. Pariz: Armand Colin. Zbirka Cursus.
3. Maingueneau, D. (2000): Analyser les textes de communication. Pariz: Nathan Université.
4. Marquillo-Laury, M.(ur.) (1997): Ecritures et textes d'aujourd'hui, Fontenay-Saint-Cloud: ENS, Crédif, zbirka Cahiers du français contemporain.
5. Martin-Lagardette, J. L. (2003): Le Guide de l'écriture journalisitque, Pariz: La Découverte.
6. Schnedecker, C. (2002): Lire, comprendre, rédiger des textes théoriques. Bruselj: De Boeck.
7. Tomaszkiewicz, T.(2003): Textologie contrastive et traductologie, v: Ballard, M., El Kaladi, A. : Traductologie, linguistique et traduction. Artois: Atrois Presses Universitaires, str. 41-57.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik magistrskega študija prevajanja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Znanje o specifiki tvorjenja in analize francoskih in slovenskih besedil in izbiri ustreznih postopkov za njihovo prevajanje oziroma tvorjenje v francoskem in slovenskem jeziku.
Razumevanje postopkov tvorjenja francoskih in slovenskih besedil za različna področja ob upoštevanju osnovnih pragmatičnih načel tvorjenja in razumevanja diskurza (širši civilizacijski kontekst, naslovnik, sporazumevalni namen).

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Seminar in končni pisni in ustni izpit (40% medletno preverjanje in seminar, pisni in ustni izpit na koncu leta (60%).