Prevodno usmerjene besedilne kompetence v italijanskem jeziku I

Nosilec in izvajalec: Robert Grošelj

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. Pri predmetu študentje razvijejo:
1.  kompetence za prepoznavanje različnih besedilnih tipov na podlagi leksikalnih značilnosti;
2. visoke kulturološke in jezikovne kompetence za italijanščino in italijansko kulturo; 
3. visoke poklicne kompetence o diskurzni terminologiji in metodah analize ter praktičnem poznavanju italijanskih struktur;
4. kompetence pri opisu in teoretični analizi besedotvornih procesov, ki jih lahko uporabijo v didaktične in raziskovalne namene; 
5. kompetence iz rabe jezikovnih virov in drugih pripomočkov, koristnih pri izvajanju poklica; 
6. sposobnost popolnoma samostojnega in odgovornega dela, dela v skupini in zmožnost deontološko korektnega obnašanja, v skladu s profesionalno prakso na državnem in mednarodnem nivoju;
7. kompetence pri ustni in pisni komunikaciji v italijanščini. 

Vsebina

Pri predmetu se študentje seznanijo s temeljnimi teoretičnimi pojmi italijanske leksikologije ter najpomembnejšimi leksikalnimi koncepti (polisemija, sinonimija, antonimija, hiperonimija itd.), stratifikacije in kronološke raznolikosti, leksikalne strukture besed in povezav med leksiko in slovnico. Spoznavajo osnovne besedotvorne postopke (afiksacija, kompozicija, konverzija) in njihovo odražanje v italijanskem jeziku, zlasti na ravni različnih področnih jezikov.

Temeljna literatura

Sorbero, A. (ur.). 1993. Introduzione all'italiano contemporaneo. Roma: Laterza.
Dardano, M. in P. Trifone. 1995. Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli.
Renzi, L., G. Salvi in A. Cardinaletti (2001). Grande grammatica italiana di consultazione. Bologna: Il Mulino.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študija tolmačenja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Znanje temeljnega pojmovnika leksikologije v italijanščini; vedenje o spremenljivosti leksikalnih postopkov v različnih besedilnih tipih; vrednotenje leksikalnih lastnosti besedil in primerjava s podobnimi postopki in besedilnimi tipi v slovenščini.
Razumevanje temeljnih strategij, ki se uporabljajo pri tvorjenju področne leksike. 

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Pisni izpit in seminarska naloga.
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.