Slovenska družba, kultura in literatura

Cilji in predmetnospecifične kompetence

- Sposobnost razumevanja kompleksnosti pojma kultura in slovenska kultura.
- Sposobnost razumevanja funkcije literarnih besedil v slovenski družbi.
- Sposobnost razumevanja funkcije literarnih besedil v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika.
- Sposobnost razumevanja funkcije prevodnih besedil v razvoju slovenskega jezika in literature.
- Sposobnost prepoznavanja razlik in podobnosti med slovenskim in evropskimi družbenimi sistemi.
- Sposobnost razumevanja značilnosti moderne slovenske družbe od političnega sistema prek šolskega sistema, zdravstva, sociale in drugih področij javnega življenja.
- Sposobnost razumevanja pluralnosti slovenskega kulturnega prostora prek spoznavanja zgodovinske slovenskih dežel.
- Sposobnost spoštljivega in pozitivnega vrednotenja kulturne raznolikosti.

Vsebina

Predmet se deli na podpredmeta:
a) Slovenska družba in kultura
b) Jezik in literatura v medkulturnem položaju

Slovenska družba in kultura:
- Izbrana poglavja iz slovenske kulturne zgodovine, najpomembnejše prelomnice v slovenski zgodovini ter vpliv na nadaljnji razvoj.
- Politični in strankarski sistem, pravni sistem, šolski sistem, zdravstvo in socialno varstvo, gospodarstvo in razvoj.
- Zgodovinska in sodobna regionalna razdelitev slovenskega prostora, regionalni razvoj.
- Avtohtone in neavtohtone manjšine v Sloveniji; migracijska politika in integracija (v tem okviru položaj slovenščine kot tujega jezika).
- Slovenski medijski prostor nekoč in danes.
- Kulturna politika, instituconalna in neisntitucionalna kultura, subkultura (v tem okviru položaj urbane slovenske kulture).

Jezik in literatura v medkulturnem položaju:
- Zgodovina slovenskega jezika v prevodih.
- Funkcija prevoda v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika in razvoju slovenske literature, ključni prevodni teksti s tega vidika od 10. stoletja dalje.
- Funkcija prevoda pri promociji slovenske literarne in širše kulturne produkcije nekoč in danes.
- Funkcija prevoda pri vzpostavljanju norme slovenskega knjižnega jezika.

Temeljna literatura

- Kos, Janko: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 1976 (in poznejše izdaje), str. 7–214 (do vključno realizma).  
- Toporišič, Jože: Slovenski knjižni jezik I, 1965, str. 52–59; Slovenski knjižni jezik II, 1966, str. 7–82; Slovenski knjižni jezik III, 1967, str. 7–40; Slovenski knjižni jezik IV, str. 7–33.
- Ahačič, Kozma: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, 2007, str. 15–68, 257–282, 319–355.
- Breznik, Anton: Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica, 1982, str. 27–54.
- Vta Slouenski jesig preobernen: vloga prevoda v razvoju slovenskega jezika in književnosti (katalog z razstave). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2007.
- Pogorelec, Breda: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, Založba FF 2011. 
- Prunk, Janko: Kratka zgodovina Slovenije. Ljubljana Grad 2008.
- Gašparič, Jure: Državni zbor 1992–2012: o slovenskem parlamentarizmu. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2012.
- Žigon, Tanja, Karin Almasy in Andrej Lovšin, 2017: Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju. Kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
- Stankovič, Peter et al. (ur.): Urbana plemena: subkulture v Sloveniji v devetdesetih. Ljubljana: ŠOU, Študentska založba 1999.
- Kos, Janko: Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica 1996.
- Spletni viri slovenskih političnih, pravnih, zdravstvenih, socialnih, šolskih in gospodarskih institucij.
- Gradivo, ki ga pripravi izvajalec oz. izvajalka.

Študentje in študentke morajo prebrati najmanj 7 besedil, navedenih v predpisanem seznamu čtiva, ki ga slušateljicam in slušateljem posreduje izvajalec oz. izvajalka predmeta.

Pogoj za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je vpis v prvi letnik študija Medjezikovno posredovanje.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna pozitivna ocena je sestavljena iz povprečja pozitivnih ocen obeh sklopov. Oceni iz posameznih sklopov sta:

- Slovenska družba in kultura: (a) opravljen seminar (seminarska naloga in predstavitev v seminarju) ter (b) izpit (skupaj 50 % končne ocene). 

- Jezik in literatura v medkulturnem položaju: izpit (k izpitu sodi tudi prebrano predpisano čtivo, tj. najmanj 7 besedil, navedenih v seznamu čtiva, ki ga slušateljicam in slušateljem posreduje izvajalec oz. izvajalka predmeta - skupaj 50 % končne ocene). 

Ocenjevalna lestvica: 6–10 pozitivno, 1–5 negativno, ob upoštevanju Statuta  Univerze v Ljubljani in izpitnega režima Filozofske fakultete v Ljubljani