Slovenski jezik: sociolingvistika in analiza diskurza

Nosilec in izvajalec: Vojko Gorjanc

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. Poznavanja poglobljenega pojmovnika besediloslovja in teoretična ter metodološka usposobljenost za temeljito strukturno, semantično, pragmatično in sociolingvistično analizo vsakovrstnih besedil.
2. Sposobnost razumevanja, analiziranja in usmerjanja besedilnih sporazumevalnih procesov v družbi.
3. Sposobnost poglobljenega razumevanja in analitičnega določanja relevantnih parametrov posameznih besedilnih vrst, njihove medsebojne prepletenosti in načina uresničevanja in učinkovanja v sporazumevalnih procesih.
4. Razumevanje soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta in oblikovanje temeljev za ustrezne prevodne rešitve.
5. Razvijanje poglobljenega razumevanja odvisnosti delovanja posameznih razredov jezikovnih znakov od njihove besedilne funkcije.

Vsebina

Poznavanje, vrednotenje in dejavna uporaba različnih pristopov k analizi diskurza. Razmerja med jezikovnimi, besedilnimi in sporazumevalnimi normami. Pojmovanje stilistične ustreznosti besedila kot pragmatično-sociolingvistične kategorije. Semantika besedila. Kognitivni vidiki besedilnih procesov. Analiziranje vpliva sociolingvističnih dejavnikov na oblikovanost besedila.

Temeljna literatura

1. Norman Fairclough: Critical discourse analysis: the critical study of language. London, New York: Longman, 1997.
2. Vijay K. Bhatia: Worlds of written discours. London: Continuum, 2007.
3. Florian Coulmans (ur.): The Handbook of sociolinguistics. Oxford: Blackwell, 2004, str. 15-32, 81-91, 205-216.
5. Katrij Maryns: The Asylum speaker. Manchaster: St. Jerome, 2006.
6. Vesna Požgaj Hadži, Tatjana Balažic Bulc, Vojko Gorjanc: Med politiko in stvarnostjo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.
7. Izbor besediloslovnih člankov iz slovenske periodične znanstvene publicistike

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v prvi letnik podiplomskega študija prevajanja ali tolmačenja
(b) pozitivno ocenjen pisni seminar je pogoj za pristop k pisnem delu izpita

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Znanje pojmovnika besediloslovja; vedenje o načelih besedilnega sporazumevanja; vrednotenje oblikovnih lastnostih besedil v odvisnosti od relevantnih sociolingvističnih dejavnikov; znanje ponujanja učinkovitih rešitev pri besedilnih zadregah tvorcev s šibkejško besedilno zmožnostjo.
Poglobljeno razumevanje soodvisnosti delovanja besedil in njihove podobe od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta; razumevanje procesov pri nastajanju in delovanju besedila.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt):
Izpit (75 % ocene)
Pisni seminarski izdelek z nastopom v seminarju (25 % ocene)

Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 5 (negativno); ocena je pozitivna, če je povprečna ocena vsaj 6.0 ali več; ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.