Teorija prevajanja

Nosilka in izvajalka: Nike Kocijančič Pokorn

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. Razvijanje sposobnosti kritičnega branja temeljnih teoretičnih prevodoslovnih spisov. 
2. Razvijanje sposobnosti prepoznavanja temeljnih besedil in teoretičnih izhodišč v zgodovini teoriji prevajanja.
3. Kompetence pri opisu in teoretični analizi prevajalskih procesov, ki jih lahko uporabijo v didaktične in raziskovalne namene.
4. Izoblikovanje svojega pogleda na status prevajalca in prevajanje.
5. Razvijanje sposobnosti za teoretično razmišljanje o problematiki prevajanja.

Vsebina

Slušatelji se seznanijo s področjem delovanja teorije prevajanja, z njeno strukturo in osnovno terminologijo. Seznanijo se z mejniki v zgodovini teorije prevajanja, in sicer prek Cicera, Hieronima, Martina Lutra, Friedricha Schleiermacherja, Romana Jakobsona, Walterja Benjamina, Jacquesa Derridaja do Eugenea Nide, Hansa Vermeerja in Lawrencea Venutija.

Temeljna literatura

Kocijančič Pokorn, Nike. 2003. Misliti prevod: Izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja. Ljubljana: Študentska založba.
Platon. 2004. Kratilos. Celje: Mohorjeva družba.
Holmes, James S. (1972, 1975) 1994. »The Name and Nature of Translation Studies«. V: Translated! Papers on Literary Translation and Translation Studies. Amsterdam, Atlanta: Rodopi.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik študija prevajanja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Znanje o teoretičnih prevodoslovnih predpostavkah, izraženih v delih Cicera, Hieronima, Lutra, Schleiermacherja, Jakobsona, Benjamina, Derridaja, Nide in Venutija. 
Razumevanje temeljnih prevodoslovnih pojmov; razumavanje najpomembnejših zahodnih traduktoloških teorij; razumevanje osnovnih traduktoloških postopkov.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Ustni izpit.