Teorija tolmačenja

Cilji in predmetnospecifične kompetence

• Spoznavanje osnovnih značilnosti tolmačenja v razmerju do pisnega prevajanja. 
• Spoznavanje različnih vrst tolmačenja in tehnik konferenčnega tolmačenja. 
• Spoznavanje pomena in vloge tolmačenja v sodobnem svetu (v diplomaciji, politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, skupnostih).
• Poglabljanje znanja o teoriji tolmačenja in se seznanijo s področji raziskovanja tolmačenja (z najpomembnejšimi interdisciplinarnimi študijami, ki tečejo po svetu). 
• Razumevanje kompetenc analize, sinteze in povzemanja besedil.
• Razumevanje kognitivnih tolmaških kompetence.
• Osredotočanje na kompetence učinkovitega pomnjenja in zapisovanja.
• Usvajanje terminologijo konferenčnega tolmačenja
• Usvajanje, poglabljanje in širijo osnovna znanja na področju konferenčnega tolmačenja.

Vsebina

Predmet je sestavljen iz dveh podpredmetov: 
a) Teorija tolmačenja z deontologijo
b) Tehnike pomnenja in zapisovanja

ad a) Spoznavanje zgodovine tolmačenja ter razumevanje razlike med pisnim prevajanjem in tolmačenjem. Tolmačenje kot posebna oblika medkulturne komunikacije. Pridobivanje osnovnega vedenja o poglavitnih šolah tolmačenja, o delu tolmača, poklicnih združenjih tolmačev, o kakovosti tolmačenja in o etiki konferenčnega tolmača. Spoznavanje poklicnih oblik tolmačenja kot so konferenčno tolmačenje, »liaison« tolmačenje, tolmačenje za potrebe skupnosti, sodno tolmačenje. Predstavitev vrst konferenčnega tolmačenja: konsekutivno tolmačenje, simultano tolmačenje, »chuchotage«. Osnovna, opisna terminologija. Vpogled v značilnosti tolmaškega dela in spretnosti (stres, spomin). Spoznavanje delovnega orodja, opreme ter konferenčnega okolja. Temeljne značilnosti in dileme tolmačenja za skupnost. Tolmačenje in etika.
Ad b) Uvod v osnovne kognitivne kompetence, ki jih mora tolmač pridobiti in razvijati: procesi analize in percepcije besedil (aktivno poslušanje in razumevanje, abstraktno in strukturirano razmišljanje, vizualizacija, asociacije, bistveni pojmi, ključne besede, aktiviranje pasivnega spomina, poznavanje globalnega konteksta, razgledanost in splošna kultura). Najpogostejše vrste besedil oz. govorov, ki se tolmačijo v institucionalnem okolju.Tehnike konsekutivnega tolmačenja. 
Zapisovanje pri konsekutivnem tolmačenju, analiza in podajanje. Tehnike simultanega tolmačenja, dikcija.
Tolmačenje kot sporočanje, tolmačenje in komunikativni modeli v jezikoslovju.  Kognitivno-pragmatični model tolmačenja. Smeri v raziskovanju konferenčnega tolmačenja. Kakovost tolmačenja in analiza napak pri tolmačenju. Poklicna etika. Terminologija konferenčnega tolmačenja.

Temeljna literatura

1. GAMBIER, Y., GILE, D. & TAYLOR, C. (ed.) (1997). Conference Interpreting: Current Trends in Research. Amsterdam-Philadelphia: Benjamins.
2. GILE, D. (1995). Regards sur la recherche en interprétation de conférence. Lille: Presses Universitaires de Lille.
3. JONES, R. (1998). Conference Interpreting Explained. Manchester: St. Jerome.
4. LJESKOVAC, N. & MARKIČ, J. (1993). Konferenčna terminologija. Ljubljana: samozaložba
5. LONGLEY, P. (1968). Conference Interpreting. London: Pitman. 
6. MARKIČ, J. (1998). Konferenčno tolmačenje. Jezik za danes in jutri. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje, 322 – 327.
7. POPOVIĆ, M. (1999). Kako se tolmač pripravlja na svoje delo. Ljubljana: Uporabno jezikoslovje 7-8, 178 - 184.
8. SAUER, A. (1997). An Invitation to Conference Interpreting. Terminologie et Traduction 3, 15-25.
9. SELESKOVITCH, D.& LEDERER, M. (1984). Interpréter pour traduire. Paris: Didier Erudition.
10. SCHLESINGER, M., PÖCHHACKER, F. (2002). The interpreting studies reader. London: Routledge.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je vpis v drugi letnik magistrskega študija Tolmačenja.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna ocena je enaka povprečni oceni pri obeh podpredmetih. 
a) Teorija tolmačenja in deontologija: pisni izpit (60 %) in seminar (40 %). 
b) Tehnike pomnenja in zapisovanja: Ustni izpit.