Tolmačenje za prevajalce

Cilji in predmetnospecifične kompetence

- Sposobnost razlikovanja med različnimi tipi tolmačenja.
- Sposobnost razlikovanja med tolmaškim in prevajalskim procesom.
- Sposobnost osnovnega zapisovanja pri konsekutivnem tolmačenju.
- Razumevanje pomembnosti poznavanja mednarodnih integracij za tvorjenje sodobnega ustnega in pisnega diskurza.

Vsebina

Predmet se deli na dva podpredmeta:
a) Mednarodne organizacije 
b) Tolmačenje za prevajalce 

Mednarodne organizacije: Pojem in razsežnosti mednarodnega združevanja (prikaz  mednarodnih organizacij, vladnih in  nevladnih, začetki in zgodovinski razvoj mednarodnega združevanja v svetu). Predstavitev nekaterih izbranih mednarodnih organizacij (OZN, Evropska unija, Svet Evrope, OVSE) in mednarodnega sodelovanja na regionalni ravni (Afriška unija, Organizacija ameriških držav, različne ekonomske integracije itd.). Poglavitni organi, specializirane agencije, pomožni organi. Vsebina in namen dela ter status mednarodne organizacije. Vloga  Slovenije v mednarodnih organizacijah. Najpomembnejši dokumenti in različne aktivnosti, povezane z delovanjem  mednarodnih organizacij. Temeljni pojmi in terminologija, povezana s pravno, diplomatsko, politično in sociološko dimenzijo mednarodnega združevanja. Spoznavanje virov, ki omogočajo poglobljen študij in vpogled v delo posameznih mednarodnih organizacij.

Tolmačenje za prevajalce: Kratek uvod v teorijo tolmačenja. Tolmačenje v primerjavi s prevajanjem. Različne oblike tolmačenja in njihove glavne značilnosti (poslovno tolmačenje, sodno tolmačenje, konsekutivno, šepetalno, simultano tolmačenje). Spominske vaje kot uvod v poslovno tolmačenje. Poslovno tolmačenje. Osnove zapisovanja. Osnove konsekutivnega tolmačenja. Prevajanje na pogled. Osnove simultanega tolmačenja. Senčenje.

Temeljna literatura

- Žigon, Tanja  in Boštjan Udovič (2013): Uvod v mednarodne organizacije. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
- Biffio-Zorko, Helena, Maček, Amalija (2015). Osnove konferenčnega konsekutivnega tolmačenja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
- Baylis, J., Smith, S., Owens, P. (ur.) (2007): Globalizacija svetovne politike. Uvod v mednarodne odnose. Ljubljana: FDV (izbrana poglavja/selected chapters).
- Türk, D. (2007): Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: GV Založba (izbrana poglavja/selected chapters). 
- Falbo, C., Russo, M. in Humar M. (ur.) (2004): Terminologija v času globalizacije/Terminology at the time of globalization. Ljubljana: ZRC SAZU (izbrani članki/selected articles).
- MAČEK, Amalija. Tolmačenje v Evropski uniji: slovenske izkušnje deset let pozneje. Teorija in praksa, jul.-avg. 2014, let. 51, št. 4, str. 654–669.
- Rudvin, M. (2011). Interpreting in the Community and Workplace. Hampshire, New York: Palgrave Macmillan.
- Corsellis, A. (2008). Public Service Interpreting: First Steps. Hamsphire, New York: Palgrave Macmillan.
- Nolan, J. (2005). Interpretation – Techniques and Exercises. Clevedon: Multilingual Matters Ltd.
- Pöchhaker, F.; Schlesinger, M. (2002). The Interpreting Studies Reader. London: Routledge.
- Wagner, E. in Bech, S. in Martinez, J. M. (2002): Translating for the European Union Institutions. Manchester: St. Jerome.
- Snelling, D. C. (2000). Upon the genesis of translator and interpreters. The Linguist 39/2, 34–36.-

Pogoj za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v tretji letnik medjezikovnega posredovanja.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna ocena je sestavljena iz povprečja pozitivnih ocen obeh sklopov. Oceni pri posameznih sklopih sta:

- Mednarodne organizacije: izpit (50 % končne ocene).
- Tolmačenje za prevajalce: medsemestrsko delo in izpit (50 % končne ocene).
 
Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. od 1 do 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.