Uvod v prevajanje in informacijsko družbo

Nosilka: Tanja Žigon Izvajalci: Tanja Žigon, Darja Fišer, Damjan Popič

Cilji in predmetnospecifične kompetence

1. sposobnosti določitve elementov in vrednot, specifičnih za določeno kulturo;
2. sposobnost primerjanja in kontrastiranja kulturnih elementov in kulturnospecifičnih načinov tvorjenja besedil;
3. sposobnost razpoznavanja pravil, ki določajo primerno interakcijo določeni skupnosti;
4. sposobnost učinkovite in hitre uporabe orodij za pisanje besedil, oblikovanje in iskanje dokumentov;
5. sposobnost določitve potreb po informacijah in dokumentaciji;
6. sposobnost pridobivanja relevantnih informacij za določeno nalogo;
7. sposobnost učinkovite uporabe jezikovnih virov in orodij, od nestrukturiranih besedilnih do strukturiranih slovarskih.

Vsebina

Predmet sestavljata dva sklopa:

a) Uvod v prevajanje (predavanje)
b) Pismenost za informacijsko družbo (predavanje in vaje)

Uvod v prevajanje:
Pojem kulture in medkulturnega prenosa (kulturnospecifični elementi). Prevajanje nekoč in v sodobni družbi. Prevajalec kot posrednik med izvirnim avtorjem/besedilom in ciljnim naslovnikom. Zunanji dejavniki, ki vplivajo na prevajalske odločitve. Udeleženci v postopku prevajanja. Osnovni tipi prevajanja: leposlovno prevajanje, znanstveno in tehnično (neleposlovno) prevajanje, tolmačenje, multimedijsko prevajanje. Norme, strategije in postopki. Potrebna znanja (jezikovna in nejezikovna) in zmožnosti. Pripomočki za medjezikovno posredovanje.

Pismenost za informacijsko družbo:
Operacijski sistemi. Varnost podatkov. Oblikovanje besedil. Delo s preglednicami in grafi. Izdelava predstavitve. Iskanje informacij po internetu. Uporaba digitalnih knjižnic in bibliografskih baz. Citiranje in upravljanje bibliografskih referenc. Uporaba jezikovnih virov in orodij. Jezikovne tehnologije za slovenščino. Korpusi kot jezikovni vir in jezikovni priročnik. Osnove korpusne analize. Obdelava in interpretacija jezikovnih podatkov.

Temeljna literatura

1. Moule, Jean (2012). Cultural competence: a primer for educators. Wadsworth/Cengage, Belmont, CA: Wadsworth Publishing.
2. Deardorff, Darla K. (ur.) (2009). The SAGE Handbook of intercultural competence. Los Angeles, CA [u.a.] ; Sage Publishing 2009.
3. Munday, Jeremy (2001). Introducing translation studies. London: Routledge.
4. Katan, David (2014). Translating cultures. An introduction for translators, interpreters and mediators. Manchester, UK, Northampton, MA: St. Jerome Publishing.
5. Zlatnar Moe, Marija, Tanja Žigon, Tamara Mikolič Južnič (2015). Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
6. Zlatnar Moe, Marija, Tamara Mikolič Južnič in Tanja Žigon (2015). I know languages, therefore, I can translate?: a comparison between the translation competence of foreign language and Interlingual Mediation students. Translation and interpreting studies: the journal of the American Translation and Interpreting Studies Association, 2015, vol. 10, issue 1, str. 87–107. http://www.jbe-platform.com/co...
7. Baker, Mona 2011). In other words. A coursebook on translation. Routledge; 2nd edition.
8. Zatsche, Jost (2008). The translator’s tool box. A computer primer for translators. Winchester Bay, OR: International Writers' Group.
9. Kostrevc, L jubomir (2006). Računalništvo in informatika. Ljubljana: Pasadena.
10. Kostrevc, Ljubomir (2006): Hitri vodnik po internetu in Googlu. Ljubljana: Pasadena.
11. Baloh, Peter in Vrečar, Peter (2013). Ob praktičnih primerih skozi MS Office 2013. Ljubljana: Pasadena.
12. Šuler, Aleš (2012). Spoznajmo internet. Šempeter pri Gorici: Flamingo.
13. Gorjanc, Vojko in Fišer, Darja (2013). Korpusna analiza. Učbenik. Ljubljana: ZZFF.
14. Gorjanc, Vojko (2005). Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit.
15. Weisser, Martin (2016). Practical corpus linguistics. An introduction to corpus-based language analysis. Chichester, UK: Wiley Blackwell.

Pogoj za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študijskega programa Prevajalstvo.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Končna ocena je sestavljena iz povprečja pozitivnih ocen iz obeh predavanj (40 % + 40 %) in vaj (20 %)

Vse ocene morajo biti pozitivne.

- Uvod v prevajanje: izpit (40 % končne ocene)
- Pismenost za informacijsko družbo (predavanje): izpit (40 % končne ocene)
- Opravljeno preverjanje znanja pri vajah (pismenost za informacijsko družbo): (20 % končne ocene)

Ocenjevalna lestvica: od 6 do 10 (pozitivno) oz. 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in izpitnega režima Filozofske fakultete.