Bilateralni projekti

Razvoj slovenskega teoretičnega prevodoslovja in prevodna in medkulturna izmenjava med Slovenijo in ZDA
VODJA: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 01. 01 .14 - 31. 12. 15

SPLETNA STRAN
 
Prevod je imel v slovenski družbi od nekdaj posebno vlogo in izjemen vpliv na razvoj in izoblikovanje slovenskega jezika in književnosti: prevod je bil prisoten že v prvih zapisih slovenskega književnega jezika ter je tako tvorno oblikoval jezik in celotno literarno produkcijo. Odločilni vpliv prevodov najdemo v poglavitnih literarnih žanrih: slovenska proza se je v marsičem zgledovala po prvih protestantskih prevodih Svetega pisma iz 16. stoletja, prevod je tudi prvo slovensko posvetno dramsko besedilo iz 18. stoletja, celo slovenska romantična poezija devetnajstega stoletja se je v veliki meri oblikovala prek prevodov iz nemščine. Ker je prevod igral tako pomembno vlogo v kulturnem razvoju, so nekatere osrednje osebnosti slovenske kulture, še posebej po pomladi narodov leta 1848, tudi teoretično pisale o vlogi in pomenu prevoda za slovenski kulturni razvoj. Čeprav je bila prevodna izmenjava tradicionalno najintenzivnejša z nemško kulturo, se je ta trend v dvajsetem stoletju obrnil in sedaj prevodi iz in v angleščino popolnoma prevladujejo slovenski prevodni trg.
Raziskovalno sodelovanje med Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in red. prof. Brianom Baerjem z Univerze v Kentu se bo tako osredotočil na obravnavo predvsem naslednje problematike:
a) prevodno izmenjavo med obema kulturama
b) izoblikovanje nacionalnega prevodnega polja
c) pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli.
Prevodno izmenjavo med obema kulturama bomo opredelili tako, da bomo ugotovili, katera slovenska besedila so bila prevedena in objavljena v Združenih državah Amerike in obratno. Zanimala nas bo recepcija teh besedil, kateri žanri so se prevajali, kakšen je bil vpliv prevodne literature na kulturni razvoj vsake izmed obravnavanih kultur itd.
Izoblikovanje nacionalnih prevodnih polj bomo obravnavali tako, da bomo določili poglavitne akterje, ki delujejo v teh poljih: od najuglednejših prevajalcev do najvplivnejših založniških hiš, pokroviteljev prevodnih projektov itd.
Pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli bo začrtan prek analize metabesedil k najpomembnejšim prevodom, ki so nastali v tem obdobju: to pomeni, da bomo kritično pregledali uvode, spremne besede, besede prevajalcev in druga besedila, v katerih so prevajalci ali drugi teoretiki izražali teoretične misli o prevodu. Sodelovanje s red. prof. dr. Brianom Baerjem na tem področju bo še posebej plodno, saj se dr. Baer uvršča med najpomembnejše sodobne raziskovalce prevodoslovne misli evropskega vzhoda, še posebej ruske oz. sovijetske provenience.
Rezultati projekta bodo objava vsaj dveh člankov na to temo in izdelava spletne strani, ki bo ponujala dostop do virov in rezultatov projekta. Spletna stran bo odprta za javnost in bo tako tudi pomagala k večji odmevnosti slovanske in srednjeevropske prevodoslovne misli.

Virtualna okolja za tolmače (Rusija)
VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 01. 01. 14 - 31. 12. 15

Pri izobraževanju tolmačev je pomemben razvoj tolmaških spretnosti s treningom, ki simulira realno situacijo. Pri konferenčnem tolmačenju se za to uporablja tolmaške kabine, za tolmačenje v javnem sektorju, npr. sodišču, zdravstvenih ustanovah, azilnem postopku, pa je simulacija realnih situacij bistveno težja. Tu tolmačenje poteka z nepredvidljivimi jezikovnimi kombinacijami, prav tako pa je večinoma privatne, zaupne narave, zaznamovano tudi z omejitvami, ki jih povzroča institucionalno okolje, kot je to npr. v azilnem postopku. Vse te omejitve onemogočajo uporabo realnih situacij in so poseben raziskovalni izziv.
Cilj projekta je tako:
- Evaluirati obstoječa virtualna okoja za trening tako konferenih tolmačev kot tolmačev v javnem sektorju.
- Pripraviti načrt, kako obstoječa okolja nadgraditi za trening tolmačev v javnem sektorju oz. kako zgraditi nova. Ta naj temeljijo na video repozitoriju različnih tolmaških situacij, in sicer tako realnih kot tudi odigranih. Posamezni primeri v različnih jezikih se glede na potrebe posameznega okolja podnaslovijo oziroma sinhronizirajo in tako služijo kot model za opazovanje. Tak pristop nam omogoča vstopanje v situacije z različnimi jezikovnimi kombinacijami in različnimi kulturnimi okolji.
- Zgraditi testno virtualno okolje za tolmače v javnem sektorju in ga evaluirati.

SLO-FIN: Tolmačenje v javnem sektorju v Sloveniji in na Finskem
VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2011 - 2012

Cilj projekta je analizirati stanje na področju tolmačenja v javnem sektorju v obeh državah ter predlagati konkretne rešitve, ki ustrezajo zakonodaji EU glede enakopravnega obravnavanja državljanov drugih držav čanic ter vseh tistih, ki v EU prihajajo iz tretjih držav, še posebej, ko gre za posebej ranljive skupine, kot so prosilci za azil, begunci in otroci. Finska ima na tem področju že veliko izkušenj in velja za eno od držav, ki v praksi udejanja načela jezikovnih pravic kot temeljnih človekovih pravic, kar bo izhodišče za načrt usposabljanja govorcev redke zastopanih jezikov v Sloveniji za potrebe tolmačenja v javnem sektorju.

SLO-FRA: Nadgradnja slovensko-francoskih jezikovnih virov: vzporedni korpus in wordnet
VODJA: dr. M. Schlamberger Brezar
TRAJANJE: 2010 - 2011

Cilj bilateralnega projekta, v katerem oddelek sodeluje s francoskim raziskovalnim Inštitutom INRIA v Parizu, je nadaljni rayvoj prosto dostopnega francoskega in slovenskega wordneta s korpusnimi metodami. Razvita leksikalna vira, v katerih so semantične informacije med besedami eksplicitno izražene, bosta povezana tudi z angleškim wordnetom, kar bo omogočalo njuno izrabo tudi za večjezične namene.

SLO-HUN: Vrednotenje in primerjava uporabe slovenskega in madžarskega wordneta v strojnem prevajanju
VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2009 - 2010

Cilj bilateralnega projekta, v katerem oddelek sodeluje z Madžarsko akademijo znansti iz Budimpešte, je vrednotenje uporabnosti pred kratkim razvitih wordnetov za slovenščino in madžarščino v enem najdejavnejših področij računalniške obdelace naravnega jezika - strojnem prevajanju. Prepričani smo, da je s pomočjo wordneta mogoče izboljšati strojno prevajanje, predvsem z izboljšanim razdvoumljanjem večpomenskih besed, pa tudi z iskanjem ustreznih nadpomenk, kadar ni mogoče najti prevodne ustreznice za določeno besedo ali frazo.

SLO-TUR: Vloga prevoda v procesih globalizacije v Sloveniji in Turčiji
VODJA: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2008 - 2010

Cilj skupnega raziskovalnega projekta, ki ga predlagata Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija, in Oddelek za prevajalstvo, Bogazici univerza Bebek, Istanbul, Turčija, je raziskati učinke procesov integracije in globalizacije na založniški trg v Sloveniji in Turčiji in posledično na področje literarnega prevajanja. Projekt se bo še posebej osredotočil na proučevanje prevodnih strategij in jezikovne rabe. Primerjalna študija bo posebej zanimiva, ker sta obe družbi, tako slovenska kot turška, prišli v stik s procesi globalizacije in integracije relativno pozno. Obe družbi tudi uporabljata jezika, ki se ne uvrščata med osrednje evropske jezike, in sta odvisni od prevoda (tako v kot iz maternega jezika), ki odločilno vpliva na jezikovni razvoj. Projekt bo tako poskšal tudi ugotoviti, do kolikšne mere prevod vpliva na jezikovno politiko in načrtovanje v obeh družbah. Cilj projekta bo prikazati, da lahko ista načela, ki jih lahko zasledimo v procesih globalizacije in integracije, najdemo tudi v različnih zgodovinskih obdobjih; da prevod pomembno vpliva na jezikovno načrtovanje in politko ter na podobo, ki jo posamezna družba želi ustvariti za lastne bralce, kot tudi na oblikovanje podobe, ki jo družba želi pokazati drugim.