Nacionalni projekti

NACIONALNI TEMELJNI, APLIKATIVNI IN PODOKTORSKI RAZISKOVALNI PROJEKTI

TEMELJNI PROJEKTI

Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine
VODJA: dr. D. Fišer
TRAJANJE: 01. 07. 14 - 30. 06. 17

Spletna stran in več informacij: http://nl.ijs.si/janes/ in SICRIS

Z razmahom svetovnega spleta so skokovito narasle tudi spletne vsebine, kot so blogi, forumi in družbena omrežja, ki so v zadnjih dveh desetletjih postale pomemben vir človeškega znanja za najrazličnejša področja, kot so računalništvo, ekonomija in sociologija, tako v raziskovalne kot poslovne namene. Pri obravnavi teh vsebin pa se je treba spoprijeti z jezikom spletne komunikacije, ki se zaradi družbenih in tehničnih okoliščin precej razlikuje od standardnega. Zanj je značilna raba pogovornih in tujejezičnih izrazov, nestandardne ortografije in skladnje, specifičnih okrajšav in hiter dotok novega besedišča.

Medtem ko je slovenščina z viri, metodologijo in priročniki za standardni jezik razmeroma dobro opremljena, na področju nestandardnega jezika zeva globoka vrzel, saj nimamo niti reprezentativnih korpusov za študije tega segmenta jezika, ne orodij za njihovo analizo in obdelavo, prvine nestandardne slovenščine pa so prav tako komajda vključene v jezikovne opise, priročnike in pedagoško prakso. Predlagani projekt zapolnjuje to vrzel in je v slovenskem jezikoslovju že dolgo težko pričakovan, saj bo zagotovil infrastrukturo in metodologijo za analizo nestandardne slovenščine. Ti sta nujni za izdelavo sodobnih leksikografskih, normativnih in pedagoških priročnikov, ki brez podatkov o dejanski jezikovni rabi ni mogoča. Jezikovne modele, ki so dovolj robustni za obdelavo nestandardne slovenščine, potrebujemo tudi za procesiranje spletnih besedil. Predlagana raziskava s kombinacijo najsodobnejših korpusnih metod in metod s področja računalniškega jezikoslovja prva omogoča celovit vpogled v segment jezika, ki se hitro spreminja, dobiva vse pomembnejšo vlogo na vseh področjih našega udejstvovanja ter je bil doslej iz različnih razlogov zanemarjan.

V projektu bomo zgradili obsežen korpus internetne slovenščine, zgradili slovar nestandardnih besednih oblik in na podlagi obsežne jezikoslovne analize razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine. Korpus bo vseboval tvite, bloge, forume in komentarje na novice in članke v Wikipediji, torej najpomembnejše zvrsti besedil, ki jih uporabniki ustvarjajo na spletu. Korpus bo jezikoslovno označen na več ravneh in prosto dostopen preko zmogljivih konkordančnikov, zato bo dobrodošel za teoretično in uporabno jezikoslovje. Na osnovi korpusa bomo izvedli vrsto jezikoslovnih raziskav, in sicer primerjavo nestandardne slovenščine s pisnim standardom in govorom, študijo žaljivega govora na spletu, poglobljeni analizi večbesednih zvez in terminologije v spletnih besedilih ter identifikacije pomenskih premikov besed. Rezultat projekta bosta tudi dve podatkovni množici (manjši ročno označen korpus in leksikalna baza nestandardnih besednih oblik), s pomočjo katerih bomo razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine in spletni slovar nestandardne slovenščine, ki bo namenjen učiteljem, učencem, jezikoslovcem, leksikografom in širši zainteresirani javnosti. Ob zaključku projekta bodo razviti jezikovni viri ponujeni v odprt dostop pod licenco Creative Commons, razvita orodja za označevanje bomo vključili v spletne delotoke, razvili pa bomo tudi prototipni sistem za kontinuirano gradnjo spremljevalnega korpusa. Viri, delotoki in platforma spremljevalnega korpusa se bodo po zaključku projekta predvidoma prenesli in vzdrževali v okviru slovenske raziskovalne infrastrukture CLARIN.
Razviti viri, orodja in metode bodo tako omogočili prenos znanj na vsa področja, ki uporabljajo spletne vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. S tem bomo pomagali zmanjšati e-izključenost govorcev, ki so pogosto priklenjeni na tujejezične aplikacije, slovenščini pa omogočili boljšo funkcionalnost in razvoj v digitalni dobi. Glede na to, da bo metodologija izgradnje virov in orodij jezikovno neodvisna, bodo pristopi uporabni tudi za sorodne jezike, ki tovrstnih virov in orodij še nimajo, kar bo rezultatom dalo pomembno večjezično razsežnost.

SLOVENSKA ZNANOST GRE V SVET
Angleški prevodi slovenskih znanstvenih del
Vodji: dr. D. Fišer, N. Briški

Zunanji vir: http://znanost.metinalista.si/...

Znanost bi morala navdihovati ljudi, so prepričani na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Zato so v sodelovanju z Zavodom za osebe širokih pogledov in aktivnega duha Metina listazačeli razvijati model sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, prevajalcev in medijev. S prevodi poljudnoznanstvenih člankov želijo slovenskim raziskovalnim ustanovam omogočiti večjo mednarodno prepoznavnost.

Cilji projekta

Pobudnici projekta Slovenska znanost gre v svet docentka s prevajalstva na FF Darja Fišer ter soustanoviteljica, urednica in novinarka medijske mreže Metina lista Nataša Briški zaznavata dva ključna problema, zaradi katerih slovenska znanost doma in na tujem ni bolj odmevna. »Večina vrhunskih znanstvenih rezultatov pri nas ostaja na straneh strogo predpisanih, zapletenih in suhoparnih znanstvenih prispevkov, ki so namenjeni le ozkemu krogu akademskih bralcev s tistega področja,« pravi Darja Fišer, poleg tega pa ocenjuje, da je zavedanje o pomenu komuniciranja s širšo javnostjo in kakovostni ponudbi vsebin mednarodnemu občinstvu med raziskovalci na precej nizki ravni. »Zaznavamo pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja s področja komuniciranja in javnih občil, ki bi to vlogo lahko ustrezno prevzela.« Tudi zato je slovenska znanost v domači in tuji javnosti premalo poznana in cenjena ter po krivici odrinjena na rob javnega diskurza, sklepa. S projektom Slovenska znanost gre v svet želijo povezati avtorje znanstvenih besedil, medije in prevajalce ter tako vzpostaviti model, po katerem bodo slovenski raziskovalni dosežki bolj dostopni tudi v drugih oblikah, namenjenih zainteresirani splošni javnosti, tako v informativne in izobraževalne namene kot tudi za obveščanje, kako je porabljen javni denar.

Projektni partnerji

Projekt Slovenska znanost gre v svet se sofinancira iz 2. Javnega razpisa za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Operacijo delno financira Evropski socialni sklad, poteka pa v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Z Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki od leta 1997 izobražuje in uri prevajalce in tolmače, sodelujejo tri leta aktivni spletni portal Metina lista, Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede, partner projekta pa je tudi podjetje Spletni asistent. Doc. dr. Darja Fišer je vodja in koordinatorka projekta, Nataša Briški mentorira pripravo novinarskih besedil, urednikuje besedila in jih integrira na splet, predstojnik Oddelka za prevajalstvo izr. prof. dr. David Limon mentorira prevajanje v angleščino in prilagoditev besedil za mednarodno občinstvo, red. prof. dr. Monika Kalin Golob s Katedre za novinarstvo FDV pa mentorira ustvarjanje in prilagoditev slovenskih besedil za domače občinstvo.

Za prevajanje so izbrali devet uspešnih magistrskih študentk in študentov študija angleščine, ki bodo v petih mesecih prevedli sto besedil. To ni le priložnost za praktično usposabljanje za delo, temveč tudi vidna referenca za lažje iskanje zaposlitve. Sodeluje še študentka Novinarskih študij na FDV, ki poroča o projektu in sodelujočih. Pridobljene izkušnje bodo pomagale tudi pedagoškim mentorjem študentov, in sicer pri posodabljanju študijskih vsebin.

Za boljše razumevanje in promocijo znanosti

Metina lista – spletni portal, ki ga mesečno obišče 50.000 bralcev kolumen, komentarjev in analiz ter poslušalcev dveh podcastov – ima podstran Meta znanost s poljudnoznanstvenimi besedili z raznovrstnih področij. »Dosedanje aktivnosti želimo nadgraditi tudi s prevajanjem tekstov v angleščino in tako učinkoviteje pomagati pri odmevnosti slovenskih znanstvenih dosežkov onstran meja,« pravi urednica Nataša Briški. Cilj projekta Slovenska znanost gre v svet je namreč popularizacija slovenske znanosti s poljudnejšo razlago kompleksnih znanstvenih vprašanj in povečanjem branosti poljudnoznanstvenih besedil slovenskih znanstvenic in znanstvenikov v tujini. »To bomo dosegli z razvojem sodobnega spletnega portala, na katerem bomo v slovenščini in angleščini objavljali raziskovalne dosežke slovenskih znanstvenikov s področja naravoslovja, tehnike, medicine, biotehnike, družboslovja, humanistike in interdisciplinarnih raziskav na način, ki bo dostopen in privlačen za laične bralce.«

Z razvitim modelom za komuniciranje ustrezno prilagojenih znanstvenih vsebin v slovenščini in angleščini želijo zgraditi most med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami ter širšim domačim in tujim občinstvom, še dodajajo snovalci projekta, ki se je zagnal marca, študenti pa so že prevedli osebne izkaznice piscev in spletno stran medija Metina lista ter osem člankov.

Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem
Vodja: Uršula Lipovec Čebron
Sodelavke z Oddelka za prevajalstvo: Nike K. Pokorn, Nataša Hirci, Tamara Mikolič Južnič

Spletna stran projekta: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/.

Namen projekta "Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem" je izoblikovanje priročnika, ki bo pripomogel k boljši komunikaciji pri osnovni zdravstveni obravnavi in je namenjen tako zdravstvenim delavcem/-kam, ki delajo v različnih zdravstvenih ustanovah Slovenije, kot osebam, ki ne razumejo slovenskega jezika in potrebujejo zdravstveno oskrbo v Sloveniji. za sporazumevanje z bolniki, ki ne govorijo slovensko.V okviru projekta je tako izšel Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu v osmih jezikih (v slovenščini, angleščini, francoščini, ruščini, kitajščini, arabščini, perzijščini in albanščini) in je brezplačno dostopen na spletni strani: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/.

V projektu so sodelovale Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije. Projekt sta sofinancirala Evropska Unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Ministrstvo za notranje zadeve.



Korpus in pilotna slovnica slovenskega znakovnega jezika

VODJA: dr. Š. Vintar
TRAJANJE: 2011 - 2014

Spletna stran in več informacij: SIGNOR in SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/signor/
Korpus in slovnica Slovenskega znakovnega jezika je projekt, ki je namenjen izgradnji uravnoteženega in reprezentativnega korpusa označenih video posnetkov Slovenskega znakovnega jezika (SZJ). S korpusom bomo omogočili izdelavo: najprej standardiziranega opisa kretenj in pomenskih oznak in nato pilotske slovnice SZJ.
Korpus bo sestavljen iz spontanih in pripravljenih besedil in uporabnikov iz različnih starostnih skupin, spola in regij. Posnetki bodo ročno označeni s pomenskimi oznakami z uporabo programskega orodja ELAN. Korpus pomenskih oznak bo nato analiziran polavtomatsko na podlagi kvantitativnih podatkov.
V drugem delu bomo zgradili frekvenčno listo kretenj in ugotovili osnovni standard kretenj SZJ. Poleg tega bomo podatke jezikovno analizirali, da ugotovimo skladenjske, oblikoslovne, leksikalno-semantične in besedilne ravni SZJ.

Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji
VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2010 - 2013

Več informacij: SICRIS

V luči vedno močnejših migracijskih tokov ljudi različnih etničnih in jezikovnih skupin ne le znotraj Evropske unije, ampak tudi s področij zunaj nje, postaja vprašanje komunikacije za potrebe različnih javnih ustanov eno od ključnih problemov sodobne družbe. Kako vzpostaviti učinkovito komunikacijo za potrebe zdravstva, je eno od pomembnih odprtih vprašanj v veliki večini članic Evropske unije, še posebej po zadnji širitvi. Ko je Slovenija postala članica Evropske unije, je postala država, v katero se je začelo priseljevati vedno večje število migrantov (tako ekonomskih kot političnih), ki so prihajali iz jezikovnih okolij, ki niso bila več znana splošni slovenski javnosti. Mnogi migranti stopajo v stike s slovenskim sistemom zdravstvenega varstva, vendar ne uspejo vzpostaviti uspešne komunikacije z medicinskim osebjem, kar vodi v dolgotrajno, včasih napačno zdravljenje in večje stroške.
Dejstvo, da tolmačenje za potrebe zdravstvenega varstva v Sloveniji dejansko ne obstaja, odseva pomanjkljivo pravno-formalno podlago, ki bi uredila to področje na celovit način in s tem omogočila njegov nadaljnji razvoj. Trenutno se komunikacija z bolniki, ki ne govorijo jezika, ki bi bil znan zdravstvenemu osebju, razvije le s pomočjo improvizacije in z uporabo dobre volje vseh udeležencev v komunikaciji. Zato je potreba po organizaciji učinkovitega tolmačenja v zdravstvu razvidna le tistemu krogu ljudi, ki ga potrebujejo za vzpostavitev uspešne komunikacije.
Predlagana raziskava predstavlja odziv na povečano potrebo po tolmačenju. Po eni strani bo analizirala stanje tolmačenja v različnih javnih službah (PSI) v Sloveniji in skušala izboljšati zavedanje potrebe po omogočanju PSI med odgovornimi osebami za zdravstvo v Sloveniji, po drugi strani pa bo imela tudi proaktivno vlogo, in sicer z izpolnitvijo vseh potrebnih zahtev za implementacijo programa za usposabljanje tolmačev za potrebe zdravstva, ki bi se odzval na specifične potrebe Slovenije. Pričakuje se, da bo raziskava sprožila jasno zahtevo po tem, saj se vedno več izvajalcev zdravstvenih storitev sooča z reševanjem težav bolnikov, ki ne govorijo slovenskega ali drugih jezikov, ki bi jih zdravstveno osebje razumelo.
Glavni cilji predlagane raziskave so naslednji:
• pregled in analiza stanja na področju tolmačenja za potrebe javnega sektorja v Slovenji;
• seznam literature o tolmačenju za zdravstvene potrebe v Sloveniji in kritična obravnava zakonodaje, ki ureja tolmačenja za potrebe skupnosti;
• zbrali se bodo podatki o morebitni rabi IT orodij za vzpostavitev tolmačenja za zdravstvene potrebe v Sloveniji
• ozaveščanje potrebe po tolmačenju v zdravstvu in vzpostavitev osnov za začetek tovrstnih aktivnosti v Sloveniji;
• oblikovanje kurikuluma za izobraževanje tolmačev za potrebe zdravstva in priprava ustrezne dokumentacije;
• implementacija in evalvacija oblikovanega kurikuluma za tolmače v zdravstvu; priprava učnega materiala; izbor in usposabljanje učiteljev;
• izoblikovanje predloga, kako organizirati omrežje za posredovanje tolmačev za potrebe zdravstva v Sloveniji;
• diseminacija rezultatov projekta.
Vodja predlaganega projekta ima izkušnje z vodenjem projektnih skupin tako nacionalnih raziskovalnih projektov in programov kot tudi bilateralnih. Njegovo raziskovalno delo je povezano tudi z jezikovnotehnološko in korpusnojezikoslovno podporo tolmaškemu delu. V projektni skupini sodelujejo raziskovalci z Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, ki so bili tudi partnerji v evropskem projektu MedInt - Development of a curriculum for medical interpreters (134007-LLP-2007-AT-GRUNDTVIG-GMP), in Oddelka za slavistiko, saj govorci jezikov zahodnega in vzhodnega Balkana med najštevilčnejšimi potencialnimi uporabniki tolmačenja v zdravstvu. Konzorcijski partnerji so tudi raziskovalci Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Slovensko prevodoslovje: viri in raziskave
VODJA: dr. Š. Vintar
TRAJANJE: 2009 - 2012

Več informacij: SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/spook/
Projekt Slovensko prevodoslovje - viri in raziskave je prvi obsežnejši raziskovalni projekt s področja prevodoslovja v Sloveniji, ki se posveča predvsem ustvarjanju raziskovalne infrastrukture za različne prevodoslovne raziskave, tj. prevodoslovnega korpusa, in izvajanju temeljnih raziskav. Izhodiščna raziskovalna hipoteza je, da se jezik prevodov pomembno razlikuje od jezika izvirnikov, pri čemer tu ne gre za pojave, povezane s kakovostjo prevoda, ampak za t.i. prevodne univerzalije, se pravi na različnih jezikoslovnih ravneh izkazane lastnosti ali posebnosti. Za zbiranje raziskovalnih dokazov je najprimernejša korpusna metoda, ki omogoča kvantitativne primerjave izvirnih in prevedenih besedil. V okviru projekta bo tako nastal Slovenski prevodoslovni korpus (SPOOK), večjezični vzporedno-primerljivi korpus angleško-, nemško-, francosko- in italijansko-slovenskih prevodov z izvirniki ter primerljivimi slovenskimi izvirnimi besedili. V drugi fazi bodo opravljene analize korpusa, rezultati analiz pa bodo objavljeni v znanstveni monografiji.

APLIKATIVNI PROJEKTI


Slovenski terminološki portal
VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2007 - 2009

Spletna stran in več informacij: STPin SICRIS

Cilj projekta je razvoj terminološkega portala, na katerem bodo dostopne številne terminološke zbirke, osnovne informacije o načelih terminološkega dela in orodja za standardizacijo terminoloških zbirk ter konverzijo v odprt standarden format TBX. S pomočjo pretvorbenih modulov in preproste DTD bo mogoče preoblikovati različne vrste že obstoječih terminoloških zbirk iz različnih virov v format XML in jih združiti v enotno zbirko TBX. Poleg tega bodo na portalu dostopna tudi orodja za luščenje in označevanje terminologije v besedilih.

PODOKTORSKI PROJEKTI


Jezikovno-neodvisne metode za avtomatsko gradnjo semantičnih leksikonov s pomočjo primerljivih korpusov
VODJA: dr. D. Fišer
TRAJANJE: 2010 - 2012

Več informacij: SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/darja/sl...
Cilj projekta je razvoj jezikovno-neodvisne metode za gradnjo wordneta iz primerljivih korpusov. Le-ti v zadnjem času postajajo vse bolj popularno orodje na področju računalniškega, korpusnega in kontrastivnega jezikoslovja, pa tudi prevodoslovja, saj je vzporednih korpusov na voljo zelo malo, v omejenem obsegu in za majhen nabor jezikovnih parov ter strokovnih področij. Raziskav na primerljivih korpusih na področju slovenske leksikalne semantike še ni opravljenih, zato predlagan projekt predstavlja pomemben mejnik v slovenskih korpusnih, pa tudi jezikovnotehnoloških raziskavah. Ne samo, da bo rezultat projekta utemeljena, preizkušena in jezikovno neodvisna metodologija luščenja prevodnih ustreznic iz primerljivih korpusov, temveč bo v okviru podoktorske raziskave nastal tudi semantični leksikon, ki je poravnan z wordneti za številne druge jezike in tako uporaben za eno- in večjezične računalniške aplikacije. Izdelani wordnet s tem zapolnjuje vrzel v jezikovnih virih za slovenščino in postavlja temelje za širšo, semantično obogateno izrabo slovenskih korpusnih virov.

Naloga prevajalca kot splošna hermenevtična naloga
VODJA : dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2001 - 2004

Več informacij: SICRIS

Raziskovalni projekt bo poskušal prikazati, da je vsak prevod odraz posebnega razumevanja izvirnika. Prevod bo tako označeval vsako razumevanje ali prilaščanje besedila, kjer bralec ali prevajalec vsebine besedila in besedilni svet obravnavanega besedila prevaja iz območja tujosti v območje domačnosti, jih pri tem drugači, preoblikuje in prilagodi svojemu spoznavnemu svetu. Tako prevod ne bo pojmovan zgolj kot preoblikovanje besedila pri prenosu iz enega jezikovnega koda v drugega, temveč kot splošna hermenevtična naloga, ki nam jo nalaga vsako besedilo. Raziskava se bo osredotočila na eni strani na znotraj jezikovne prevode oziroma prebesedenja angleških srednjeveških besedil, ki ravno tako kot prevodi iz tujih jezikov razkrivajo različna prevajalčeva razumevanja besedila. Na drugi strani pa se bo raziskava usmerila v različne interpretativne posege prevajalcev pri prevodu iz enega jezika v drugega in skušala poudariti, v kolikšni meri osebne sposobnosti prevajalca in njegovo razumevanje jezika v veliko večji meri vplivajo na prevod kot druge zunanje določitve, na primer narodnost in materni jezik. Ker pa je za uzaveščenje tega interpretativnega značaja prevajanja nujno potrebna prisotnost teoretičnega diskurza o prevajanju, je prednostna naloga tega projekta tudi to, da ustvari delo, ki bi slovenskemu bralcu predstavilo temeljna teoretična besedila in smeri v teoriji prevajanja.

Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini
VODJA: dr. M. Schlamberger Brezar
TRAJANJE: 2001 - 2004

Več informacij: SICRIS

Analiza govorjenega in zapisanega diskurza, torej besedila v kontekstu izrekanja ali pisanja, omogoča nova spoznanja v pojmovanju sporazumevanja. Ta pristop je v anglosaškem in francoskem jezikoslovju razširjen, pri nas pa še nima velikega vpliva na poučevanje in prevajanje.Pričujoča raziskava se ukvarja z analizo govorjenega in zapisanega diskurza. Delovala bo v treh modulih, fonološkem, skladenjskooblikoslovnem in diskurzivnem. Temelji na hipotezi, da v besedilu samem obstajajo mehanizmi strategij, ki se jih poslužujejo govorci za doseganje jezikovnih in izvenjezikovnih ciljev v sporazumevanju. Strategije so del vseh treh modulov in delujejo predvsem nadpovedno in medbesedilno. Zato se za temelj analize uporablja pragmatični pristop analize besedila v kontekstu.Analiza besedil v kontekstu bo potekala na primerljivih tipičnih posnetih in transkribiranih besedilih v francoskem in slovenskem jeziku, kar bo omogočalo celostno sociokulturno primerjavo. Rezultati analize govorjenih besedil bodo primerjani z rezultati v obstoječih korpusih Tresor de langue francaise in Fida.Fonetični modul obsega raziskave v segmentalni (glasoslovje) in nadsegmentni (prozodija) primerjalni fonetiki, ki omogočajo formalno opisovanje in primerjavo posameznih ravni v različnih jezikovnih sistemih. Najpomembnejše razlike med slovenščino in francoščino so opazne na področju prozodije, se pravi na področju naglaševanja in stavčne intonacije. V francoščini ima poleg intonacije tudi naglaševanje posebno pomembno vlogo v oblikovanju govornih strategij. Skladenjskooblikoslovni modul vsebuje predvsem analizo skladenjskih in oblikoslovnih pojavov, ki so vsaj delno odvisni od sobesedila, torej določnost, besedni red, rabo povezovalcev, členkov, prislovov v slovenščini in francoščini. Rezultati, pridobljeni s kontrastivno analizo, bodo omogočali odpravljanje napak Slovencev pri prevajanju in učenju francoščine. V okviru projekta se predvideva tudi izdelava študije slovenskih napak pri učenju francoščine. V diskurzivnem modulu bo poudarek na argumentacijskih strategijah, ki so same po sebi že del jezikovne zavesti govorca, in na modalnosti, ki se izraža v francoščini predvsem s prislovi, lahko tudi v kombinaciji s povezovalci, v slovenščini pa s členki. Tudi za ta modul je predvidena praktična aplikacija prepoznavanja zakonitosti diskurzivnih strategij za poučevanje na ravni visokošolskega študija.