Oddelek za prevajalstvo

Doktorski študij Prevodoslovje

Oddelek za prevajalstvo Doktorski študij Prevodoslovje

Humanistika in družboslovje: prevodoslovje (DR)

Raziskovanje in razumevanje teoretičnega ozadja prevajalskega in tolmaškega dela, potrebnih znanj in sposobnosti za to delo, njegove vpetosti v vsakokratno družbeno dogajanje in razmere je bistvenega pomena za razvoj raziskovalnega področja prevodoslovja v slovenskem prostoru, posledično pa tudi za kakovostno usposobljanje prevajalcev in tolmačev. Doktorski študij prevodoslovja v okviru doktorskega programa Humanistika in družboslovje je preplet obveznih prevodoslovnih teoretičnih in metodoloških predmetov ter vrste izbirnih vsebin, ki pokrivajo različna področja teoretičnega, opisnega in uporabnega prevodoslovja in se osredotočajo tudi na problematiko medkulturne komunikacije, literarne izmenjave ter na besediloslovje in analizo diskurza, kontrastivno analizo, leksikologijo in terminologijo. Pomemben segment izbirnih vsebin tvorijo tudi seminarji s področja jezikovnih tehnologij: od korpusnega jezikoslovja, računalniške leksikografije in terminografije do računalniške analize naravnih jezikov.

Doktorski študijski program iz prevodoslovja je zastavljen tako, da ni namenjen zgolj prevajalcem, pač pa tudi tistim, ki se ukvarjajo ali srečujejo s prevajanjem tudi v drugačnih vlogah (na kakršnem koli področju medkulturnih in medjezikovnih stikov kot organizatorji ali izvajalci dejavnosti, ki uporabljajo storitve prevajalcev in tako ustvarjajo pogoje za njihovo delo, uredniki v založbah, osebe, ki se ukvarjajo z javnimi mediji ali delajo na področju stikov z javnostmi itd.). Nenazadnje pa je program namenjen tudi usposabljanju znanstvenih in raziskovalnih kadrov, ki bodo skrbeli za izvajanje študijskih programov prevajalstva in s svojim raziskovalnim delom skrbeli, da bo program aktualen in relevanten ter akademsko primerljiv s podobnim študijem v tujini.

Članstvo v mednarodni mreži International Doctorate in Translation Studies

Študijsko področje Prevodoslovja, ki ga izvaja Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani znotraj skupnega doktorskega programa Humanistika in družboslovje, je bilo po podrobni zunanji mednarodni evalvaciji sprejeto v mednarodno mrežo International Doctorate in Translation Studies (Mednarodni prevodoslovni doktorski programi), ki se vzpostavlja v okviru mednarodnega prevodoslovnega združenja EST (European Society for Translation Studies). S tem stopamo v mrežo doktorskih programov, ki na eni strani potrjuje kvaliteto izobraževanja na doktorski ravni na Filozofski fakulteti, na drugi strani pa omogoča lažje povezovanje s tujimi partnerji (tudi pri izbiri zunanjih izbirnih predmetov) in nadaljnji razvoj na področju poučevanja prevodoslovja na tretji stopnji.

Koordinatorica za področje Prevodoslovja

red. prof. dr. Nike K. Pokorn

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Eno izmed področij skupnega doktorskega študijskega programa je tudi Prevodoslovje. Tako kot pri ostalih področjih je tudi študijski program na področju Prevodoslovje sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Študent na področju Prevodoslovje vpiše dva temeljna predmeta (2 x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2 x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Raziskovalne metode v prevodoslovju in Teorije prevajanja zahodnega sveta omogočata študentom poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem področju. Oba predmeta prispevata k vzpostavitvi nujne kritične distance do različnih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na možnosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se določa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata in povezana s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitični znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi kandidat možnost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splošne in predmetnospecifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.

Gre praviloma za predmete, ki jih ponujajo univerze v tujini, lahko pa tudi druge slovenske univerze ali fakultete Univerze v Ljubljani, ki niso vključene v skupni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje. Predmet je lahko tudi udeležba in opravljene obveznosti na doktorski šoli s področja prevodoslovja.

Osnovni namen doktorskega programa Humanistika in družboslovje je zagotoviti doktorandom temeljna znanja s področja raziskovalnega dela na različnih področjih humanistike in družboslovja ter razviti kompetence, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in aplikacijo znanj na mednarodno primerljivi ravni. Program je usmerjen v izoblikovanje doktoranda, ki bo sposoben opravljati najzahtevnejše raziskave in aplikacije znanj na izbranem področju humanistike in družboslovja, obenem pa bo široko razgledan, usposobljen za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in seveda sposoben izvrševati najbolj zahtevna strokovna dela in naloge.

Doktorski študij na področju Prevodoslovje je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih študijev prevajanja in tolmačenja. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju prevodoslovja.

Študenti bodo skozi vsebine študija, ki združuje teoretične in praktične prvine izbranih znanstvenih disciplin in kombinira raznolike sodobne didaktične pristope ter individualne in skupinske načine pridobivanja, uporabe in aplikacije znanja razvili naslednje kompetence:

  • Analitičnost (sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih analitičnih del, analiza družbenih fenomenov, svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja, sinteza področnih znanj in njihova uporaba pri reševanju konkretnega problema, sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitičnih dognanj);
  • Uporaba metodoloških orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav, uporaba in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik, avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);
  • Poznavanje okolja izbranega področja, discipline (zelo široko, kritično in reflektivno
  • razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja);
  • Strateška naravnanost na izbranem področju (visoka sposobnost načrtovanja, evalvacije in gledanja v prihodnost, anticipiranje razvoja dogodkov, ločevanja bistvenega od nebistvenega in iskanja trajnejših rešitev temeljnih problemov);
  • Komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije raziskovalnih dosežkov, odlična sposobnost pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja);
  • Timsko in skupinsko delo (vodenje tima in/ali skupine, pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine);
  • Strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v skladu s standardi stroke);
  • Reševanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov, sposobnost pogajanja, argumentacije in oblikovanja pogajalskih izhodišč);
  • Prožnost obvladovanje sprememb (prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti);
  • Mreženje (sposobnost navezovanja stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov);
  • Razvito zanstveno-raziskovalno etiko in humenistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;
  • Širok humanistično–družboslovni horizont in sposobnost kakovostnega interdisciplinarnega raziskovalnega dela.

Na interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 38a in 16. člena prehodnih in dokončnih določb Zakona o visokem šolstvuvpišejo diplomanti:

  • študijskih programov druge stopnje
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.
  • diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri zaključenem študiju in dosežkih na znanstvenem in strokovnem področju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji način:

a) uspeh pri študiju (povprečna ocena) – 50 % teže:

  • študijskih programov druge stopnje
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije po končanem visokošolskem strokovnem programu
  • dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma
  • specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe

b) ocena dosežena na izbirnem izpitu področja, na katerega se kandidat vpisuje – 50% teže

Na predlog koordinatorja področja, ustrezni organ članice, odgovoren za doktorski študij, odloča o primernosti kandidata. Podrobnejša navodila in opis postopka vpisa na doktorski študij je dostopen na spletni strain Referata za podiplomski študij FF.

Več o doktorskem študiju na FF.

Kandidatom za vpis v študijske programe 3. stopnje, kjer so kot pogoj navedena dodatna znanja, se priznavajo kot opravljena obveznost tudi znanja, usposobljenost in zmožnosti, pridobljene s predhodnim formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se bodo upoštevala: spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila o končanih tečajih, poletnih šolah in drugih oblikah izobraževanja, ocenjevali se bodo objavljeni članki in druga avtorska dela kandidatov, upoštevale se bodo nagrade in priznanja, ki jih je kandidat prejel na relevantnih področjih ter dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah na ustreznih področjih. Prošnje za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti bo obravnaval in kreditno ovrednotil ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, in to za vsakega posameznega kandidata posebej.

V 2. letnik doktorskega študija

Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik doktorskega študija so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih točk iz organiziranih študijskih oblik.

Pred prijavo dispozicije doktorske teme mora biti ta predstavljena v okviru temeljnega predmeta Raziskovalne metode v prevodoslovju pred komisijo, ki jo sestavljajo izvajalci tega predmeta. Pozitivno mnenje komisije je pogoj, da kandidat odda v postopek prijavo doktorske teme; pozitivno mnenje zmanjšuje možnost, da se v nadaljnem postopku zavrne predlog oddane teme, ki jo jo prijavlja kandidat oz. kandidatka.

V 3. letnik doktorskega študija

V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobili soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo pred komisijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka v reviji, ki je vključena v mednarodne bibliografske baze. Vsebinsko mora prispevati k razvoju področja prevodoslovja, o čemer presoja študijski mentor. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Kandidat mora izoblikovati doktorsko disertacijo, s katero izkaže teoretsko in metodološko usposobljenost za samostojno raziskovalno delo. Naloga mora doseči ustrezno znanstveno tehtnost in inovativnost v znanstvenem pristopu in mora pomeniti prispevek k znanju na obravnavanem področju. Dokazovati mora kandidatovo poznavanje področja in obvladanje sodobnega znanstvenega aparata ter jasnega strokovnega pisnega izražanja. Oceno doktorskega dela pripravi praviloma tričlanska komisija, v kateri je mentor eden izmed članov.

Doktorski študij se zaključi z uspešnim javnim zagovorom pozitivno ocenjene doktorske disertacije pred najmanj tričlansko komisijo.

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje. Prošnje kandidatov za prehod bo individualno obravnaval ustrezen organ članice.

V skladu s 35. in 35. a členom Zakona o visokem šolstvu se pri doktorskem programu način ocenjevanja opredeli le po splošnih smernicah:

  • P obveznost je opravljena / pass
  • F obveznost ni opravljena / fail

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih in drugih učnih oblikah, kot to predvideva posamezni učni načrt.