25 let Oddelka za prevajalstvo

Začetki samostojnega prevajalskega študija na Filozofski fakulteti UL segajo v leto 1987, ko se je na angleški smeri Oddelka za germanske jezike in književnosti uvedla prevajalska smer. Smer je temeljila na inovativnih in zanimivih predavanjih in seminarjih Dušana Gabrovška, Stanka Klinarja, Janeza Orešnika, Margaret Davis in slovenistov Marka Stabeja in Velimirja Gjurina. Podobno so se odzvali tudi na nemcistiki, kjer se je prevajalska smer uvedla leta 1989.

Kot odgovor na izraženo željo nove države, da bi postala članica Evropske skupnosti, je začela naraščati tudi potreba po slovenskih prevajalcih in tolmačih. Leta 1994 je po zaslugi naporov prof. dr. Mete Grosman Univerza v Ljubljani prejela sredstva v okviru evropskega projekta TEMPUS in podpisala sporazume z osmimi partnerji, med njimi šestimi zahodnoevropskimi univerzitetnimi inštitucijami, ki so izobraževale prevajalce in tolmače. Cilja projekta sta bila izoblikovanje sodobnega študijskega programa za izobraževanje prevajalcev in tolmačev in ustanovitev novega oddelka za prevajalstvo. Večino dela pri pripravi so opravili trije posamezniki: prof. dr. Meta Grosman z Oddelka za germanske jezike in književnosti FF UL, ki je vodila projekt TEMPUS in politično spretno prepričevala različne deležnike o nujnosti novega oddelka in študijskega programa, prof. dr. Erich Prunč, s prevajalskega inštituta Univerze v Gradcu, ki je bistveno vplival na vsebinsko usmerjenost in širino novega programa ter poudaril tudi potrebo po dobri tehnični opremljenosti in tehnični podpori novega oddelka, in prof. dr. Irena Kovačič, z Oddelka za germanske jezike in književnosti, ki je študijski program napisala in dokončno oblikovala v skladu z zahtevami slovenske univerzitetne in državne zakonodaje. Po treh letih priprav se je leta 1997 na novo študijsko smer vpisalo 80 študentov, ki so se poleg obvezne slovenščine študenti učili prevajanja v kombinaciji z angleščino, nemščino, francoščino in italijanščino. Dodiplomski študijski program Prevajanje je v prvih dveh letnikih gradil na jezikovnih in kulturnih kompetencah študentov v dveh tujih jezikih in v slovenščini, v tretjem in četrtem letniku pa ponujal številne izbirne seminarje, kar je bila takrat novost v slovenskem akademskem okolju. Študenti so se urili ne samo v prevajanju v slovenščino, ampak tudi v tuji jezik, in so lahko izbirali med različnimi prevajalskimi seminarji: od podnaslovnega in literarnega prevajanja do prevajanja pravnih, evropskih in poslovnih besedil ali tolmačenja.

Prvo leto je bilo na Oddelku za prevajalstvo zaposlenih le peščica, vsi ostali učitelji so prihajali z drugih oddelkov Filozofske fakultete, in sicer z oddelkov za germanske in romanske jezike ter s slovenistike. Ko je bil program v celoti izvajan za vse štiri letnike in zaradi velikega zanimanja za študij, ko je bilo v prvi letnik vpisanih več kot 150 študentov, obstoječi učitelji več niso mogli pokriti vseh ur. Zaradi finančnih omejitev oddelek ni mogel zaposliti novih učiteljev. Nastali položaj se je tako reševal z angažiranjem zunanjih sodelavcev iz vrst prevajalcev in tolmačev; na začetku novega tisočletja je letno na oddelku delalo več kot 70 honorarnih učiteljev. Oddelek se je postopoma kadrovsko okrepil z redno zaposlenimi učitelji, zunanje sodelavce je zaradi narave študija in zahtev mednarodnih organizacij, v katere je vključen, obdržal predvsem le na magistrskem študiju tolmačenja.

Prva podelitev indeksov s predstojnico dr. Ireno Kovačič.

• 1994 – Projekt Tempus, vodja prof. dr. Meta Grosman.
• 1997 – Ustanovitev Oddelka za prevajanje in tolmačenje oznani mednarodna prevodoslovna konferenca Prevajanje v nematerne jezike v Ljubljani.
• 1997 –  Prvi vpis študentov na dodiplomski študij prevajalstva v prostorih nad Gostilno Pod lipo (Borštnikov trg 3)
• 1999 – Organizacija 32. konference Societas Linguistica Europea
• 2000 – 5. seminar TELRI How to extract meaning from corpora
• 2002 – Akreditirana specializacija Konferenčno tolmačenje
• 2004 – Sprejem v združenje CIUTI
• 2004 – Organizacija mednarodne konference Onkraj ekvivalence
• 2005 – Sprejem v konzorcij EMCI
• 2005 – Akreditacija štirih bolonjskih programov: Medjezikovno posredovanje (BA), Prevajanje (MA), Tolmačenje (MA), Prevodoslovje (PhD)
• 2006 – Selitev Oddelka v nove prostore v pritličje stavbe FF
• 2007 – Organizacija mednarodne konference Why Translation Studies Matters, 5. kongres Evropske prevodoslovne zveze EST
• 2010 – Pridobitev novih prostorov in nove opreme za pouk konferenčnega tolmačenja
• 2010 – Ustanovitev zbirke Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje
• 2010 – Akreditacija skupnih magistrskih programov Prevajanje in Tolmačenje z Univerzo v Gradcu in skupnega magistrskega programa Prevajanje z univerzo INALCO in ISIT-om (Francija)
• 2010 – Sprejem v mrežo EMT (do 2014)
• 2012 – Ustanovitev mednarodne prevodoslovne poletne šole za doktorske študente in učitelje prevajanja EMUNI v Piranu
• 2013 – Organizacija druge mednarodne prevodoslovne poletne šole za doktorske študente in učitelje prevajanja STRIDON v Piranu
• 2013 – Ustanovitev mednarodne poletne šole TransTech
• 2014 – Ponovni sprejem v mrežo EMT (do 2019)
• 2015 – Organizacija 1. poletnega raziskovalnega tabora spletne slovenščine JANES za srednješolce
• 2015 – Organizacija konference Slovenščina na spletu in v novih medijih
• 2015 – Organizacija 2. mednarodne poletne šole TransTech
• 2016 – Organizacija 1. poletne šole spletne slovenščine JANES
• 2016 – Organizacija pete mednarodne prevodoslovne poletne šole za doktorske študente in učitelje prevajanja STRIDON v Piranu
• 2016 – Organizacija 2. poletnega raziskovalnega tabora spletne slovenščine za gimnazijce JANES
• 2016 – Organizacija mednarodne konference CMC and Social Media Corpora for the Humanities
• 2017 – Organizacija 3. mednarodne poletne šole TransTech
• 2018 – Priprava spremljevalnega programa z naslovom Prevajanje svetov za 9. sejem akademske knjige Liber.ac
• 2019 – Ponovni sprejem v mrežo EMT (do 2024)
• 2019 – Organizacija okrogle mize Vprašanje večjezičnosti in multikulturnosti v osnovni šolo v Sloveniji: načela in praksa
• 2019 – Organizacija osme mednarodne prevodoslovne poletne šole za doktorske študente in učitelje prevajanja STRIDON v Ljubljani
• 2019 – Organizacija mednarodne konference Translation and Interpreting Responding to the Challenges of Contemporary Society
• 2019 – Organizacija mednarodne konference Contacts linguistiques, littéraires, culturels: cent ans d’études du français à l’Université de Ljubljana
• 2021 – Izide prva številka mednarodne prevodoslovne revije Stridon
• 2021 – Potrjena je uvedba dvopredmetnih študijskih smeri na programih BA Prevajalstvo in MA Prevajanje
• 2021– Akreditacija skupnega magistrskega programa Digitalno jezikoslovje s Fakulteto za računalništvo, Fakulteto za družbene vede, z Univerzo v Zagrebu in Masarykovo univerzo
• 2022 – Potrjena je uvedba dvojne diplome z Univerzo v Trstu v okviru programa BA Prevajalstvo

Dodiplomski  program

BA Prevajalstvo

• Enopredmetni študij

Slovenščina – angleščina – francoščina

Slovenščina – angleščina – nemščina

Slovenščina – angleščina – italijanščina

• Od 2022/23 tudi dvopredmetni študij

Slovenščina – angleščina

Slovenščina – francoščina

Slovenščina – italijanščina

Slovenščina – nemščina

• Od 2022/23 tudi dvojna diploma (slovenščina – angleščina – italijanščina) z Univerzo v Trstu

Magistrski programi

MA Prevajanje

• Enopredmetni študij

Slovenščina – angleščina – francoščina

Slovenščina – angleščina – nemščina

Slovenščina – angleščina – italijanščina

• Od 2022/23 tudi dvopredmetni študij

Slovenščina – angleščina

Slovenščina – francoščina

Slovenščina – italijanščina

Slovenščina – nemščina

Skupni študijski program Prevajanje (slovenščina-angleščina-francoščina) z univerzo INALCO v Parizu

Skupni študijski program Prevajanje (slovenščina-angleščina-nemščina) z Univerzo v Gradcu

MA Tolmačenje

• Jezik A-B-C
• Od 2022/23 tudi nova smer Tolmačenje za slovenski znakovni jezik

Skupni študijski program Digitalno jezikoslovje s Fakulteto za računalništvo in informatiko, Fakulteto za družbene vede, z Univerzo v Zagrebu in Masarykovo univerzo

Doktorski program

Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje: Prevodoslovje

Koliko študentov se je doslej vpisalo na OP?

Na dodiplomski študij kar 2413.

(Prevajanje in tolmačenje: 971, Medjezikovno posredovanje: 1189, BA Prevajalstvo: 253)

Na magistrski študij 403.

(MA Prevajanje: 300, MA Pariz: 25, MA Gradec: 28, MA Tolmačenje: 50)

Na doktorski študij pa 31.

Kaj pa študenti raziskujejo?

• Podnaslove in nadnaslove (od sodobnih komičnih serij in aktualnih dokumentarnih oddaj do gledaliških predstav in opere)
• korpusne in tehnološke vsebine (od govorov v Evropskem parlamentu in izrazoslovja v različnih pravnih redih do žanrskih značilnosti naslavljanja ciljne publike v kozmetiki; od vrednotenja strojnih prevodov s sledilnikom očesnih gibov do analize slovničnih pregledovalnikov za slovenščino)
• tolmaške vsebine (od tolmačenja v inštitucijah EU in pravnih postopkih do skupnostnega tolmačenja v zdravstvu in videotolmačenja)
• trg dela in zaposljivost diplomantov (od profilov diplomantov prevajalstva in zahtev prevajalskega trga do položaja samozaposlenih prevajalcev)
• književne prevode (od prevodov Harryja Potterja in Hamleta do prevodov Dekline zgodbe in Stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil; od prevodov besedil v muzikalih do prevodov nagrajenih romanov)

S katerimi nagradami se ponašajo naši študenti?

• z Dekanjino nagrado Filozofske fakultete
• s Prešernovo nagrado Filozofske fakultete
• z nagrado Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
• z nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za mladega prevajalca in nagrado IBBY

Kako so študenti vpeti v mednarodne povezave?

• Izmenjave  v sklopu mreže CMEPIUS, CEEPU TRANS in Erasmus+ (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija,  Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Srbija, Španija, Švedska, Turčija in Velika Britanija)
• Študentski znanstveno-raziskovalni in prevajalski projekti v sodelovanju z uglednimi organizacijami in inštitucijami

Kaj pa počnejo naši alumni?

So prodorni projektni vodje, tolmači in prevajalci v prevajalskih podjetjih, agencijah, v organizacijah z lastnim prevajalskim oddelkom ter v inštitucijah EU.

Imajo lastno prevajalsko podjetje ali pa so uspešni samostojni podjetniki.

So uveljavljeni književni prevajalci in pisatelji. Pa tudi raziskovalci in predavatelji na uglednih univerzah po vsem svetu.

In celo uvozniki brazilske kave, vrhunski športniki ter izvrstni koncertni glasbeniki!

Jana Zidar Forte, tolmačka in prevajalka na Ministrstvu za zunanje zadeve RS in predsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije, doktorandka Oddelka za prevajalstvo in predavateljica na magistrskem programu Tolmačenje

Prevajalci in prevajalke v inštitucijah EU (Evropska komisija, Evropski parlament, Evropsko sodišče, DGT.R.1 za notranje administrativne zadeve)

 Evropska komisija in DGT.R.1: Katja Mikelj, Viktorija Ježovnik, Jana Ravnikar, Klemen Perko, Anita Marc, Nataša Vlaović Puntar, Tina Zorko

 Evropski parlament: Gorazd Bezlaj, Sabina Halilović, Mojca Smole, Jure Škorjanc, Ana Dobaja Vilić

Uveljavljena pisateljica in književna prevajalka Jedrt Maležič prebira svoje misli na okrogli mizi Liberac 2017

Ekipa alumnov OP (Urša Klinc, Tajda Kolšak, Tadeja Hartman, Teja Hadalin, Timotej Potočnik) v podjetju Star prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana

Meta Mežnar, direktorica marketinga in komunikacij za jadransko regijo pri podjetju Deloitte

  Univerzitetni predavatelj Krištof Savski s svojimi študenti in študentkami z Univerze Prince of Songkla University na Tajskem

Tolmačenje na Oddelku za prevajalstvo

Magistrski študij tolmačenja je eden najbolj zahtevnih študijev, saj je simultano tolmačenje ena kognitivno najbolj zahtevnih človekovih dejavnosti, poleg prirojenega talenta pa zahteva mnogo vaje in vseživljenjsko izobraževanje. Skrbno izbrani študenti poleg tolmaških tehnik usvojijo še številne druge veščine s področja javnega nastopanja, obvladovanja stresa, poznavanja osnov protokola, mednarodne komunikacije in aktualnega dogajanja v svetu.

Študij sledi sodobnim smernicam in študente seznani tudi s tolmačenjem na daljavo, ki se je uveljavilo predvsem v času pandemije, s seboj pa prinaša tudi številne izzive. Vsi študenti tega programa nemudoma najdejo odlično zaposlitev, ne glede na to, ali postanejo tolmači in se preselijo v Bruselj ali pa se odločijo za številne druge poklice (management, oglaševanje, diplomacija itd.). Študij poteka v tesnem sodelovanju in s finančno ter pedagoško podporo Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Veseli in ponosni smo, da je večina slovenskih tolmačev, ki delajo za institucije EU, prav diplomantov našega programa.

Od leta 2005 je naša fakulteta članica prestižnega združenja EMCI, ki vključuje univerze z najbolj kakovostnimi študiji tolmačenja v Evropi (Ljubljana je bila ponovno potrjena prav leta 2022). Študenti na letnem študentskem srečanju EMCI spoznajo bodoče kolegice in kolege iz vse Evrope.

Eno od temeljnih zagotovil visoke kakovosti študija je dejstvo, da vse tolmaške vaje poučujejo pedagogi, ki so sami aktivni konferenčni tolmači. Študentom predstavijo tudi etični kodeks tolmaškega poklica, ki med drugim poudarja pomen kolegialnosti. Mlade tolmačke in tolmače v poklic uvedejo tudi kolegice in kolegi iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije, ki mu trenutno predseduje prav naša doktorandka in predavateljica Jana Zidar Forte.

 V zadnjih letih na Filozofski fakulteti veliko pozornosti posvečamo tudi tolmačenju za skupnost, sodnemu tolmačenju in tolmačenju v slovenski znakovni jezik. Hvaležni smo, da pri tem lahko sodelujemo s strokovnjaki z drugih oddelkov ter smo deležni podpore oddelčnega in fakultetnega vodstva.

Publikacije zaposlenih na Oddelku za prevajalstvo, izšle pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete / Založbi Univerze v Ljubljani

Na spodnjem seznamu so predstavljene publikacije zaposlenih na Oddelku za prevajalstvo, ki so izšle pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Zaradi prostorskih omejitev seznam ne obsega mnogoštevilnih publikacij, ki so izšle pri drugih založbah, ali revijalnih objav.

Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje

Fišer, Darja, ur. 2018. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine.

Fišer, Darja in Michael Beißwenger, ur. 2017. Investigating Computer-Mediated Communication: Corpus-Based Approaches to Language in the Digital World.

Fišer, Darja in Philippa Smith, ur. 2020. The Dark Side of Digital Platforms: Linguistic Investigations of Socially Unacceptable Online Discourse Practices.

Gorjanc, Vojko, ur. 2013. Slovensko tolmačeslovje.

Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek, ur. 2015. Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve.

Gorjanc, Vojko, Polona Gantar, Iztok Kosem in Simon Krek, ur. 2017. Dictionary of Modern Slovene: Problems and Solutions.

Grad, Martin Anton. 2020. Spletni žanri v prevodu.

Gruntar Jermol, Ada, Mojca Schlamberger Brezar in Vlasta Kučiš, ur. 2019. Translation and/und Migration / Prevajanje in migracije.

Mezeg, Adriana. 2020. Polstavki v francoščini in njihovo prevajanje v slovenščino – korpusni pristop.

Mikolič Južnič, Tamara. 2017. Nominalizacija: korpusni pristop h kontrastivnim in prevodoslovnim vprašanjem.

Paolucci, Sandro. 2021. Alla ricerca dell’uniformità terminologica nella traduzione in italiano delle denominazioni degli organi costituzionali sloveni.

Pisanski Peterlin, Agnes. 2011. Metabesedilo med dvema kulturama.

Pisanski Peterlin, Agnes in Tamara Mikolič Južnič, ur. 2020. Academic Writing from Cross-Cultural Perspectives: Exploring the Synergies and Interactions.

Pisanski Peterlin, Agnes in Mojca Schlamberger Brezar, ur. 2014. Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije.

Pokorn, Nike K., ur. 2009. Sodobne metode v prevodoslovnem raziskovanju.

Pokorn, Nike K. in Uršula Lipovec Čebron, ur. 2019. Večjezično zdravje: komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Schlamberger Brezar, Mojca. 2009. Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu.

Schlamberger Brezar, Mojca in Ada Gruntar Jermol, ur. 2019. Norms in Language, Norms in Translation / Normes en langue, normes en traduction / Sprach- und Übersetzungsnormen.

Schlamberger Brezar, Mojca, David Limon in Ada Gruntar Jermol, ur. 2015. Contrastive Analysis in Discourse Studies and Translation / Analyse contrastive de discours et traduction / Kontrastive Diskurzanalyse und Translation.

Vaupot, Sonia, Adriana Mezeg, Gregor Perko, Mojca Schlamberger Brezar in Metka Zupančič, ur. 2020. Contacts linguistiques, littéraires, culturels: cent ans d’études du français à l’Université de Ljubljana.

Vintar, Špela. 2008. Terminologija: terminološka veda in računalniško podprta terminografija.

Vintar, Špela, ur. 2010. Slovenske korpusne raziskave.

Vintar, Špela, ur. 2013. Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo.

Zemljarič Miklavčič, Jana. 2008. Govorni korpusi.

Zlatnar Moe, Marija, Tanja Žigon in Tamara Mikolič Južnič. 2015. Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja.

Zlatnar Moe, Marija, Tanja Žigon in Tamara Mikolič Južnič. 2019. Center and Periphery: Power Relations in the World of Translation.

Žigon, Tanja, Karin Almasy in Andrej Lovšin. 2017. Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki.

Zbirka Razprave FF

Gorjanc, Vojko in Andreje Žele, ur. 2010. Izzivi sodobnega jezikoslovja.

Grosman, Meta. 2004. Književnost v medkulturnem položaju.

Grošelj, Robert. 2011. Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih.

Morel, Alenka in Vojko Gorjanc. 2016. Skupnostno tolmačenje: slovenščina v medkulturni komunikaciji.

Vaupot, Sonia. 2015. Les enjeux culturels de la traduction.

Zlatnar Moe, Marija. 2018. Hamlet med Slovenci: recepcija in slogovne paradigme šestih slovenskih Hamletov.

Zbirka Slovenske germanistične študije

Kondrič Horvat, Vesna, Dejan Kos, Andrea Leskovec in Špela Virant, ur. 2019. Literarische Freiräume.

Kramberger, Petra, Irena Samide in Tanja Žigon, ur. 2017. »Und die Brücke hat gezogen, die vom Ost zum West sich schwingt«: literarische, kulturelle und sprachliche Vernetzungen und Grenzüberschreitungen.

Miladinović Zalaznik, Mira in Tanja Žigon, ur. 2014. Stiki in sovplivanja med središčem in obrobjem: medkulturne literarnovedne študije.

Zbirka Sporazumevanje

Arhar Holdt, Špela, ur. 2021. Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode.

Čibej, Jaka, Špela Arhar Holdt, Kaja Dobrovoljc in Simon Krek. 2020. A Guide to Frequency Lists from the Gigafida 2.0 and GOS 1.0 Corpora.

Čibej, Jaka, Špela Arhar Holdt, Kaja Dobrovoljc in Simon Krek. 2020. Vodnik po frekvenčnih spiskih iz korpusov Gigafida 2.0 in GOS 1.0.

Gantar, Polona. 2015. Leksikografski opis slovenščine v digitalnem okolju.

Kosem, Iztok, ur. 2021. Kolokacije v slovenščini.

Kosem, Iztok, Mojca Stritar, Sara Može, Ana Zwitter Vitez, Špela Arhar Holdt in Tadeja Rozman. 2020. Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop.

Logar Berginc, Nataša, Miha Grčar, Marko Brakus, Tomaž Erjavec, Špela Arhar Holdt in Simon Krek. 2020. Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba.

Rozman, Tadeja, Irena Krapš Vodopivec, Mojca Stritar in Iztok Kosem. 2020. Empirični pogled na pouk slovenskega jezika.

Učbeniki FF

Biffio Zorko, Helena in Amalija Maček. 2015. Osnove konferenčnega konsekutivnega tolmačenja.

Gorjanc, Vojko in Darja Fišer. 2010. Korpusna analiza.

Gruntar Jermol, Ada. 2011. Ausgewählte Kapitel der deutschen Morphologie mit kontrastivem Ansatz / Izbrana poglavja nemške morfologije s kontrastivnimi ponazoritvami.

Kuster, Helena. 2013. Izbrane teme iz besediloslovja, stilistike in pragmatike slovenskega jezika.

Leskovec, Andrea. 2020. Vergangenheitsbewältigung: deutschsprachige Literatur und nationalsozialistische Vergangenheit.

Limon, David. 2009. British Society and Culture: From a Slovene Perspective.

Pisanski Peterlin, Agnes. 2018. An Introduction to the Society and Culture of the United States: A Textbook for Slovene Students of Translation.

Pokorn, Nike K. 2006. British Literature: From the Anglo-Saxons to the Victorians.

Popič, Damjan. 2018. Vejica, pa pika! Zbirka pravopisnih vaj za slovenščino.

Schlamberger Brezar, Mojca in Adriana Mezeg. 2010. La morphosyntaxe et la sémantique du verbe français.

Schlamberger Brezar, Mojca in Gregor Perko. 2008. La morphosyntaxe non-verbale.

Schlamberger Brezar, Mojca, Gregor Perko in Adriana Mezeg. 2013. La syntaxe du français – approche contrastive.

Udovič, Boštjan in Tanja Žigon. 2020. Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije.

Umek, Peter. 2017. Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite.

Vaupot, Sonia. 2009 (2019). Civilisation française: histoire, institutions, économie.

Vintar, Špela. 2016. Prevajalske tehnologije.

Žigon, Tanja in Boštjan Udovič. 2013. Uvod v mednarodne organizacije.

Drugo

Čibej, Jaka, Vojko Gorjanc, Iztok Kosem in Simon Krek, ur. 2018. Proceedings of the XVIII EURALEX International Congress: Lexicography in Global Contexts.

Fišer, Darja, ur. 2015. Zbornik konference Slovenščina na spletu in v novih medijih.

Fišer, Darja in Michael Beißwenger, ur. 2016. Proceedings of the 4th Conference on CMC and Social Media Corpora for the Humanities.

Fišer, Darja in Andrej Pančur, ur. 2018. Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika / Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities.

Gorjanc, Vojko, ur. 2012. Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost.

Kramberger, Petra, Irena Samide in Tanja Žigon, ur. 2018. Frauen, die studieren, sind gefährlich: ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz.

Lipovec Čebron, Uršula, Sara Pistotnik in Nike K. Pokorn, ur. 2017. Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu 1: angleško-francosko.

Lipovec Čebron, Uršula, Sara Pistotnik in Nike K. Pokorn, ur. 2017. Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu 2: rusko-kitajsko.

Lipovec Čebron, Uršula, Sara Pistotnik in Nike K. Pokorn, ur. 2017. Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu 3: arabsko-farsi.

Lipovec Čebron, Uršula, Sara Pistotnik in Nike K. Pokorn, ur. 2017. Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu 4: albansko.

Maček, Amalija, Tina Štrancar in Tanja Žigon, ur. 2015. Pet poti do prevoda: projekt TransStar Evropa.

Marti, Roland, Patrice Pognan in Mojca Schlamberger Brezar, ur. 2020. Intercomprehensio Slavica.

Mezeg, Adriana, ur. 2017. Kaj se skriva za prevodom? Izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino – zbornik študentskih prevajalskih nalog.

Pokorn, Nike K., Maurizio Viezzi in Tatjana Radanović Felberg, ur. 2020. Teacher Education for Community Interpreting and Intercultural Mediation: Selected Chapters.

Popič, Damjan in Jana Zemljarič Miklavčič, ur. 2011. Izzivi jezika 2: zbornik študentskih strokovnih besedil s področja prevajanja.

Schlamberger Brezar, Mojca, Gregor Perko in Patrice Pognan. 2015. Les bases de la morphologie du slovène pour locuteurs francophones.

Schlamberger Brezar, Mojca, Marija Zlatnar Moe in Tanja Žigon, ur. 2019. Cliffhanger 2019. O problemih sodobne družbe skozi prevajanje književnosti: zbornik književnih prevodov študentov Oddelka za prevajalstvo.

Tesnière, Lucien. 2022. Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini. Prev. Mojca Schlamberger Brezar.

Uri, Helene. 2016. Jezičnica. Ur. Vojko Gorjanc. Prev. Darko Čuden.

Vaupot, Sonia in Urban Šrimpf, ur. 2020. Matiček se vrača v francoščino: zbornik študentskega kratkega prevoda in povezanih prispevkov s prevodom.

Zemljarič Miklavčič, Jana, Jaka Čibej, Dejan Debelak, Živa Furlan in Manca Hočevar, ur. 2009. Izzivi jezika: zbornik študentskih strokovnih besedil s področja prevajanja.

Zlatnar Moe, Marija, Tanja Žigon in Mojca Schlamberger Brezar, ur. 2018. Cliffhanger 2018: zbornik književnih prevodov študentov Oddelka za prevajalstvo.

Revije

Slovenščina 2.0 –  od 2013. Urednika Špela Arhar Holdt in Vojko Gorjanc.

STRIDON: Journal of Studies in Translation and Interpreting – od 2021. Glavna urednica Nike K.  Pokorn, sourednici Tamara Mikolič Južnič in Agnes Pisanski Peterlin.

Raziskovalna dejavnost Oddelka za prevajalstvo v številkah

924-krat so bili člani oddelka vključeni v raziskovalne programe in projekte

138 projektov ali programov so člani oddelka vodili

15 temeljnih projektov

22 projektov Evropske komisije

18 bilateralnih projektov

3 projekti ERASMUS+

3 aplikativni projekti

Število projektov in programov, ki so jih vodili člani oddelka:

125 zaključenih, 14 v teku

Prevajalska praksa ali kako stopiti na trg dela

Praktično usposabljanje je prvo srečanje študentov z resničnostjo delovnega okolja profesionalnih prevajalcev. Je odskočna deska v poslovni svet. Praktikanti spoznavajo zakonitosti prevajalskega trga, obenem pa se lahko izkažejo z znanjem, ki so ga pridobili med študijem in si odprejo prve poslovne priložnosti.

Glavni vidiki študijske prakse ali kaj študenti spoznajo in doživijo

• delo profesionalnega prevajalca
• prevajalski proces od naročila do oddaje
• prevajalsko okolje 
• najsodobnejše prevajalske tehnologije
• profesionalne ekipe
• prvi poslovni stiki

• nove kompetence
• stik z bodočim delodajalcem

Oddelek za prevajalstvo sodeluje z

• • organizacijami Evropske unije
  • javnimi organizacijami in vladnimi službami
  • zasebnimi prevajalskimi podjetji in agencijami

Vtisi naših praktikantov

• ogromno sem se naučila kot prevajalka, uporabljala različna prevajalska orodja in se nenazadnje naučila sodelovati s kolegi prevajalci
• prelepa in zanimiva izkušnja
• pridobila sem prevajalsko samozavest in dobila veliko motivacije za nadaljnje delo
• praktično usposabljanje je bilo izredno pozitivna izkušnja. Zasluga za to gre v veliki meri moji mentorici
• s prakso sem zelo veliko pridobil, ne le na področju prevajanja pač pa tudi poklicnega življenja nasploh
• delo v enkratnem timu prevajalcev mi je resnično pomagalo
• pridobiš ogromno jezikovnega in prevajalskega znanja in tudi znanja o Evropski uniji in njenih institucijah. To je tudi odlična mednarodna izkušnja, ki te resnično obogati, in zares bi jo priporočila vsakemu mlademu prevajalcu
• pridobila sem samozavest in zaupanje v svoje prevodne rešitve. Počutim se pripravljeno za vstop na trg dela in zaupam v svoje kompetence

Karierni dan OP ali kako študentom približati prevajalski poklic in potencialne delodajalce

Oddelek za prevajalstvo je bil prvi na Filozofski fakulteti, ki je že leta 2012 pripravil Karierni dan za študente in alumne našega oddelka. Na tem področju smo orali ledino in z leti postali primer odlične prakse.  

Prvi Karierni dan OP 2012, Filozofska fakulteta

Karierni dan OP 2014, City Hotel

 Karierni dan OP 2016, Gospodarska zbornica Slovenije

Karierni dan OP 2019, Hiša EU

Okrogla miza s strokovnjaki in predstavniki stanovskih društev

Spletni Karierni dan OP  2021

Karierni dan OP 2022, Hiša EU    

Redna srečanja s strokovnjaki

Oddelek za prevajalstvo je že od svoje ustanovitve veliko vlagal v stike s stanovskimi društvi in strokovnjaki, saj smo se zavedali, da so njihove izkušnje za naše študente izjemno dragocene. Tako vsako leto na Oddelek za prevajalstvo prihajajo predavat uveljavljeni prevajalci. Predstavijo delo v evropskih institucijah, delo v prevajalskih podjetjih in agencijah, ugledni prevajalci, tako književni kot znanstveni in tehnični, pa ponudijo vpogled v svoje najnovejše prevajalske dosežke. Obenem Oddelek za prevajalstvo aktivno sodeluje v projektih Izobraževanje iz prakse za študente prevajalstva, Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist.

Predsednica Združenja prevajalskih podjetij Nina Ambrož Šušnik predava o prevajalskem trgu.

Anita Hostnik in Alen Dominić predavata v sklopu projekta Izobraževanje iz prakse za študente prevajalstva 

Oddelek za prevajalstvo Univerze v Ljubljani vse od svoje ustanovitve leta 1997 organizira različne dogodke, katerih namen je ne le predstavljanje prevajanja in tolmačenja, prevodoslovja, tolmačeslovja in sorodnih ved, temveč tudi razširjanje vedenj, s katerimi bi lahko oddelek doprinesel k razvoju in izboljšanju družbenih, kulturnih, izobraževalnih in drugih vsebin. Oddelek za prevajalstvo je v svojem petindvajsetletnem obstoju (so)organiziral konference, okrogle mize, razstave in predstavitve, poletne šole in tabore, delavnice, usposabljanja, simulacije konferenc, karierne dneve in še bi lahko naštevali. Spodaj izpostavljamo le nekatere dogodke.

Organizirali smo številne mednarodne in domače znanstvene konference, med drugim:

Onkraj ekvivalence – o poučevanju in raziskovanju prevajanja in tolmačenja v Gradcu, Ljubljani, Mariboru in Trstu (2004)

Why translation studies matters – konferenca Evropskega združenja za prevodoslovje EST (2007)

Od študija do prakse – Prevajanje in tolmačenje v evropskem parlamentu (2015)

Slovenski jezik v prevodu – študentska konferenca na Oddelku za prevajalstvo (2016)

European cultural messengers in times of crisis – o evropskih kulturnih posrednikih v času krize, v sodelovanju s slovanskim seminarjem Univerze v Tübingenu (2019)

Translation and Interpreting Responding to the Challenges of Contemporary Society (TSCL) – o odzivih prevajanja in tolmačenja na izzive sodobne družbe (2019)

Contacts linguistiques, littéraires, culturels: cent ans d’études du français à l’Université de Ljubljana (2019) – konferenca ob stoletnici študija francoščine na Filozofski fakulteti

O izzivih stroke smo spregovorili na okroglih mizah, med katerimi izpostavljamo:

Vloga in perspektiva malih jezikov v Evropi (2015)

Translators today and tomorrow: The future of the profession (2019)

Vprašanje večjezičnosti in multikulturnosti v osnovni šolo v Sloveniji: načela in praksa (2019)

Vpliv literarnega prevoda na razvoj in oblikovanje slovenske kulture in jezika (2021)

Prevajanje in tolmačenje smo širši javnosti in stroki predstavili na različnih dogodkih, med drugimi:

Vta Slouenski jesig preobernen – razstava o vlogi prevoda v razvoju slovenskega jezika in književnosti (2007)

Kaj po svetu berejo za lahko noč – branja študentskih prevodov pravljic v vrtcih in šolah v sodelovanju z DSKP  (2016)

En proces – štirje jeziki – razstava o pionirjih tolmačenja na nürnberških procesih pod okriljem združenj ZKTS, AIIC in sodelovanju s Konferenzdolmetschen – Vergangenheit, Gegenwart, Zukunft e.V. (2018)

Prevajanje svetov – Sejem akademske knjige Liber.ac pod okriljem Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF  (2018)

Po kreativni poti do znanja: Mladi prevajalci in njihov preboj na slovenski knjižni trg – predstavitev študentskih prevodov slikanic v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in knjigarni Konzorcij (2018)

Prevajalska delavnica francoščine na Gimnaziji Kranj v okviru Noči raziskovalcev (2019)

ABC prevajanja v digitalnem času: Prevajalski viri in pripomočki in prevajanje kot aktivnost pri pouku – seminar za učitelje tujih jezikov (2022).

Prevajanje in prevodoslovje smo približali mlajšim generacijam na poletni šolah in taborih in simulacijah konferenc

DOTTSS Prevodoslovna šola za doktorske študente in učitelje prevajanja – od leta 2012 v sodelovanju z univerzami v Turkuju, Tampereju, Granadi in Istanbulu TransTech  – poletna šola od leta 2013

Poletni jezikoslovni raziskovalni tabori spletne slovenščine za gimnazijce JANES – o slovenščini na spletu in v novih medijih (2015, 2016)

Poletna šola spletne slovenščine za študente JANES – o slovenščini na spletu in v novih medijih (2016)

Simulacije konferenc na magistrskem programu Tolmačenje (tudi ob podpori Evropske komisije)

O kvaliteti naših študijskih programov priča njihova mednarodna prepoznavnost, ki se odraža v članstvu oddelka v številnih pomembnih evropskih in drugih mednarodnih prevajalskih in tolmaških združenjih.

• EMT European Master’s in Translation

Evropska mreža magistrskih programov iz prevajanja

V mrežo EMT lahko vstopijo le najboljši  magistrski programi iz prevajanja po rigoroznem vsebinskem in formalnem pregledu različnih vidikov študija.

• EMCI European Masters in Conference Interpreting

Evropski konzorcij magistrskih programov iz konferenčnega tolmačenja

EMCI je mreža najkvalitetnejših izobraževalnih programov za konferenčne tolmačke in tolmače v Evropi, ki so izoblikovani po vzoru jedrnega študijskega programa mreže EMCI. Mreža deluje pod pokroviteljstvom tolmaških oddelkov Evropske komisije in Evropskega parlamenta.

• ID-TS International Doctorate in Translation Studies

Mednarodna mreža doktorskih programov iz prevodoslovja ID-TS

Oddelek je bil eden ustanovnih članov mednarodne mreže ID-TS. ID-TS deluje pod okriljem Evropskega združenja za prevodoslovje in spodbuja mednarodno sodelovanje med kvalitetnimi doktorskimi programi, ki vsebujejo prevodoslovne vsebina. Mreža ni omejena z evropskim prostorom.

• CIUTI Conférence internationale permanente d'instituts universitaires de traducteurs et interprètes

Mednarodna akademija univerzitetnih prevajalskih in tolmaških visokošolskih ustanov

Posebnost mreže, v katero vstopajo člani po natančni mednarodni preverbi kvalitete izobraževanja, je da je svetovna, saj združuje člane, ki prihajo iz vseh kontinentov, in da združuje programe, ki izboražujejo prevajalce in tolmače.

• EULITA, European Legal Interpreters and Translators Association

Evropsko združenje pravnih tolmačev in prevajalcev

• PETRA-E* Network

Mreža za izobraževanje književnih prevajalcev

PETRA-e združuje izobraževalne ustanove v Evropi, ki ponujajo usposabljanje za književne prevajalce - kot samostojni študij ali v okviru splošnih prevajalskih študijskih programov. Njena glavna cilja sta povezovanje učiteljev in študentov književnega prevajanja na eni strani in oblikovanje skupnih meril, kompetenc in ciljev pri usposabljanju novih književnih prevajalcev.

PROGRAM ERASMUS+

Mednarodna dimenzija je za izobraževanje prevajalcev in tolmačev ključna komponenta, zato študente Oddelka za prevajalstvo  spodbujamo k temu, da del študijskega procesa opravijo v tujini. Trenutno imamo podpisane pogodbe z 52 partnerskimi institucijami po vsej Evropi, število študentov, ki preživijo semester v tujini v okviru programa Erasmus + pa ostaja razmeroma konstantno: do sedaj je program Erasmus+ izkoristilo več kot 340 študentov Oddelka za prevajalstvo, na Oddelek pa je iz partnerskih institucij prišlo  preko 160 študentov. Ob klasičnih študijskih izmenjavah študenti s pridom izkoriščajo tudi možnost Erasmus+ prakse: študenti Oddelka za prevajalstvo so bili med drugim na praksi v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Program Erasmus+ ima izjemno pomembno vlogo tudi za učitelje in sodelavce oddelka, saj omogoča navezave stikov z raziskovalci in učitelji z drugih držav, iz katerih se rodijo plodna sodelovanja na pedagoškem in raziskovalnem nivoju. Oddelek je v okviru izmenjav Erasmus+ obiskalo 20 učiteljev, naši pedagoški delavci pa so izvedli preko 80 gostovanj na tujih institucijah.

EUTOPIA

Zveza evropskih univerz EUTOPIA je učna in raziskovalna skupnost desetih evropskih univerz. Člani oddelka za prevajalstvo sodelujejo v učnih enotah Text and Discourse Analysis in Creative Research Methods (ustvarjalne raziskovalne metode). Okvir Eutopie z uporabo sodobnih tehnologij omogoča pedagoško sodelovanje na daljavo, s čimer so študentje Oddelka za prevajalstvo vzpostavili povezave s kolegi študenti z drugih institucij tudi v času, ko je bil stik v živo omejen.

CEEPUS

Oddelek za prevajalstvo je skozi zgodovino vzpostavil več mrež v okviru programa CEEPUS, gostil številne študente in profesorje s partnerskih institucij ter omogočil lastnim študentom in učiteljem obiske v tujini.

DOTTSS

Že od leta 2012 Oddelek za prevajalstvo sodeluje  pri organizaciji Poletne prevodoslovne šole za doktorske študente in učitelje prevajanja. DOTTSS (predhodna imena so bila tudi EMUNI oz. STRIDON) je skupni projekt petih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Turkuju (Finska), Univerze v Tampere (Finska), Univerze v Granadi (Španija) in Boğaziçi Univerze (Turčija). Poletno šolo je do sedaj obiskovalo 147 študentov iz 34 držav iz vseh celin.

SKUPNE IN DVOJNE DIPLOME

Pomemben del mednarodne povezanosti Oddelka za prevajalstvo so skupne oz. dvojne diplome, ki jih imamo vzpostavljene s partnerji v Avstriji, Franciji in Italiji. Na takih programih je do septembra 2022 dokončalo študij že 22 študentov.