Dodatne informacije

Študijski program v prvem semestru ponuja štiri obvezne izbirne predmete, od katerih si študent usmerjeno izbere dva glede na predhodno prvostopenjsko izobrazbo. Ti predmeti so: Uvod v jezikoslovje, Digitalna slovenistika, Programiranje 1 in Uvod v statistiko. Študente se usmeri tako, da prek obveznih izbirnih predmetov pridobijo temeljne kompetence primarnih disciplin, ki jih niso študirali na prvostopenjskem študiju. Usmerjanje poteka individualno. V vseh semestrih se nadalje študentom ponuja nabor predmetno-specifičnih izbirnih predmetov, s katerimi pridobivajo specifične kompetence iz vseh treh disciplin.

• Digitalno jezikoslovje je eno najživahnejših področij razvoja in raziskav, saj se med drugim ukvarja tudi s sodobnimi inteligentnimi jezikovnimi modeli, kakršen je GPT-4, obenem pa omogoča raziskovanje vplivov novih tehnologij na jezik, družbo in digitalnost.
• Študijske vsebine so sodobne, zanimive in aktualne, zato imajo diplomanti pomembno konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve.
• Skupna diploma treh univerz pomeni samodejno priznavanje izobrazbe v vseh treh državah: Sloveniji, Hrvaški in Češki.
• Obvezna izmenjava študentom omogoči vpetost v mednarodno okolje in daje neprecenljivo izkušnjo življenja, raziskovanja in študija v tujini.

Magister ali magistrica digitalnega jezikoslovja.

Obvezni semester na partnerski univerzi je tretji semester.
Uradi za mednarodne odnose na univerzah (oziroma ustrezni organi na posameznih ustanovah) pomagajo gostujočim študentom tako, da jim nudijo pomoč pri iskanju informacij o bivališčih, infrastrukturi, jezikovnih in po potrebi o določilih o vizumih itn. Sodelujoče univerze ne odgovarjajo za škodo, nezgode in podobne primere, ki jih namerno povzročijo (gostujoči) študenti in v tej zvezi od njih ni mogoče zahtevati nobene odgovornosti. Upoštevajo se zakonski predpisi, ki veljajo na posamični matični univerzi. Študenti morajo sami kriti stroške, ki nastanejo zaradi njihovega sodelovanja v magistrskem študiju, potne stroške, bivališče in druge življenjske stroške. Študenti lahko zaprosijo za finančno pomoč in štipendije iz različnih programov mobilnosti. Za namene študijskega programa Digitalno jezikoslovje je sklenjen poseben partnerski sporazum Erasmus+ z univerzama v Zagrebu in Brnu, ki zagotavlja zadostno število mest za izmenjavo za vse študente programa.

Predmetno-specifične kompetence, ki jih študenti pridobijo, so naslednje:

• razumevanje zakonitosti pisne in govorjene komunikacije na vseh ravneh jezikoslovne analize,
• veščine izdelovanja digitalnih jezikovnih virov, kot so korpusi, leksikoni, akustične podatkovne baze ipd., ter kompetence v metodološkem načrtovanju in tehnični implementaciji izdelave jezikovnih virov,
• veščine analize in obdelave naravnih jezikov, vključno z osnovnimi sposobnostmi analize in obdelave jezikovnih podatkov z uporabo obstoječih orodij ter zmožnostjo načrtovanja in razvoja lastnih,
• razumevanje socioloških, psiholoških in pravno-etičnih vidikov digitalnih medijev,
• zmožnost samostojnega raziskovanja in pridobivanja novih veščin,
• zmožnost delovanja v interdisciplinarnih in večjezičnih ekipah.

V skupni interdisciplinarni magistrski študijski program Digitalno jezikoslovje se lahko vpiše:

• vsak kandidat ali kandidatka z diplomo prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT, z naslednjih strokovnih področij: jeziki, informacijske in komunikacijske tehnologije ali družbene vede, novinarstvo in informacijska znanosti ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
• vsak kandidat ali kandidatka z diplomo prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija.

Dodatne obveznosti določi vpisna komisija (Selection Committee) in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk. Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.

Prošnje za priznavanje pridobljenih znanj in usposobljenosti bodisi z namenom vpisa v program ali priznavanja kreditnih točk tekom študija bo obravnaval in o njih odločal odbor koordinatorjev za vsakega kandidata/-tko posebej. Prošnje bodo obravnavane individualno, prizna pa se lahko največ 60 kreditnih točk. Pri priznavanju se bodo upoštevala: spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila o končanih tečajih, poletnih šolah in drugih oblikah izobraževanja, ocenjevali se bodo objavljeni članki in druga avtorska dela kandidatov/-tk, upoštevale so bodo nagrade in priznanja, ki jih je kandidat/-tka prejel/-a na relevantnih področjih ter dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah na ustreznih področjih. Vsako priznavanje obravnava odbor koordinatorjev in poda pozitivno ali negativno mnenje. Ni pa mogoče priznavanje kreditnih točk za nadomeščanje magistrskega dela.

Za napredovanje v drugi letnik skupnega magistrskega študija digitalnega jezikoslovja mora študent oz. študentka opraviti 90 % obveznosti, predpisanih s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 54 od 60 KT. V izjemnih primerih lahko študentje oddajo prošnjo za vpis v višji letnik tudi ob opravljenih 85 % obveznosti, tj. 51 KT.
Študijski program ne določa posebnih pogojev za ponovni vpis v isti letnik.

Študij lahko zaključi, kdor je opravil vse obveznosti po predmetniku, vključno z obvezno mobilnostjo, magistrskim delom in njegovim zagovorom, v skupnem obsegu 120 KT.

Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih, pretvorbena lestvica med partnerskimi institucijami pa je dogovorjena s konzorcijskim sporazumom.

Prehajanje med študijskimi programi se ureja skladno z določili Meril za prehode med študijskimi programi. O vsaki prošnji za prehod individualno odloča Programski odbor (General Programme Board).

Magistrica ali magister digitalnega jezikoslovja se lahko zaposli v različnih poklicnih okoljih, kjer se uporabljajo, ponujajo in razvijajo tehnološko-podprte jezikovne storitve, pa tudi v organizacijah, kjer se izvajajo analize jezikovnih podatkov. Potrebe po digitalnih jezikoslovcih se denimo pojavljajo v podjetjih, ki ponujajo storitve prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, predvsem v smislu upravljanja jezikovnih virov in razvoja podpornih tehnologij. S podatkovno analitiko, kamor sodi tudi analiza družabnih omrežij, medijev in drugih digitalnih vsebin, se med drugim ukvarja digitalno trženje, poslovno načrtovanje in svetovanje. Interdisciplinarne veščine digitalnih jezikoslovcev ponujajo tudi dobre zaposlitvene možnosti v raziskavah in razvoju, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Skrbnik študijskega programa
Špela Vintar, spela.vintar@ff.uni-lj.si

Oddelčno tajništvo
Mojca Golob, mojca.golob@ff.uni-lj.si
Soba 30
Telefon: 01/241-1500
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 11.00 do 13.00

Koordinator študijskega programa na FRI
Marko Robnik Šikonja, marko.robniksikonja@fri.uni-lj.si

Koordinator študijskega programa na FDV
Gregor Petrič, gregor.petric@fdv.uni-lj.si

Informacije o vpisu
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Referat za magistrski študij (druga stopnja)
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
Tel.: +386 (0)1 241 1043
Fax: +386 (0)1 425 9337
Kontaktna oseba: Živa Banfi

Predprijava za študijsko leto 2023/2024 je na voljo na tem obrazcu. Predprijave bodo odprte do 15. junija 2023.

Predprijava je informativne narave in je namenjena lažjemu usmerjanju študentov ter načrtovanju izbirnih predmetov. Predprijava ne nadomešča prijave za vpis prek sistema eVŠ, prav tako ni del izbirnega postopka v primeru, da bo prijavljenih kandidatov več kot je razpisanih mest.

Po zaključenih predprijavah bodo kandidati za vpis vabljeni na informativni sestanek v živo.