Naši diplomanti - Oddelek za prevajalstvo

Za študij prevajalstva sem se odločila, ker je takrat to bilo manjše zlo od dveh možnosti, ki sem jih mela na izbiro, čeprav se nikoli v prevajanju nisem resnično videla. Vendar mi je študij v Ljubljani prinesel ogromno dobrih izkušenj in me naučil tisto najbolj pomembno o jezikih: da je vsaki jezik svet in različica resničnosti zase. Nekje se bom že našla.

Po poreklu sem iz Hrvaške, v Ljubljano sem se preselila z osemnajstimi in vpisala kombinacijo jezikov z italijanščino, ker sem že takrat govorila štiri jezike. Slovenščino sem se naučila spotoma in se po enem letu  prepisala na nemščino. Mislila sem, da bom nemščino bolj rabila v življenju kot italijanščino. Zanimivo je predvsem to, da mi je življenje prineslo več poslovnih ponudb zaradi znanja italijanščine kakor nemščine.

Po končanem študiju prevajalstva sem se preselila v Švico, v Lucern, kjer govorijo švicarsko nemščino in kjer sem vpisala študij MBA v hotelirskem managementu, ki je bil v angleščini. Že po dveh mesecih sem dojela, da nočem tega poklica, ampak ker vse, kar začnem, tudi končam, sem končala tudi ta študij. Ob vseh letih študija, ko sem od petnajstega leta naprej delala kot natakarica ali v družinskem podjetju, ki je bilo podobno majhnemu hotelu, sem bila utrujena od šolanja in dela. Proti koncu študija MBA, lani poletje, sem v glavi imela  zmedo in nisem več vedela, kam naj grem in kaj naj počnem, ker je priložnosti in ponudb bilo preveč, nobena pa me ni resnično veselila. Edino, kar me je res veselilo in me pomirjalo, je bila joga. Tako sem se po končanem poslovnem magisteriju odločila, da  naredim izpite še za inštruktorja joge, kajtii če zame ni ničesar v poslovnem svetu, potem mogoče lahko kaj najdem v spiritualnem. Mesec pred koncem študija sem si kupila enosmerno vozovnico za Indijo ter Nepal. Lahko povem, da sta mi Indija, in Nepal, kjer sem prostovoljno delala v sirotišnici in učila otroke jogo ter angleščino, spremenila in rešila življenje. 

Trenutno delam kot globalni sales coordinator, za več različnih podjetij enega lastnika, ki se ukvarjajo z globalnimi potrebami prebivalcev - Global citizens. Predvsem pa delam kot global sales manager za Tysma Lems Tax Advisors in sem dva tedna na Malti, dva pa v Rotterdamu, kjer je sedišče podjetja. Do službe sem prišla čisto slučajno, ko sem se po treh mescih v Aziji znašla na Malti. Delo je zelo dinamično, veliko je stikov s ljudmi, pa tudi prevajanja dokumentov in pogodb za stranke. Moje delo je najti stranke, ki potrebujejo administrativne usluge pri urejanja davkov in socialnega zavarovanja in podobno. To so predvsem ljudje, ki delajo in/ali živijo v dveh ali več državah.

Že med samim študijem sem relativno hitro ugotovila, da ne želim delati kot prevajalka, kar pa nikakor ne pomeni, da mi študij ni bil všeč. Številni moduli, nekateri izjemni profesorji, pestre debate in odprtost filofaksa v vseh pogledih so me zaznamovali in v določeni meri oblikovali v osebo, kakršna sem danes. Ves čas študija sem delala in se vzporedno izobraževala na področju komunikacij, kulture, marketinga in medijev. Vse obštudijske izkušnje, pridobljene v obliki študentskih del, so mi na moji začetni poti izjemno koristile. Še pred diplomo sem pol leta stažirala na Predstavništvu Evropskega parlamenta v Sloveniji in vmes tudi diplomirala, nato pa pot nadaljevala na tržno-komunikacijskem bojišču: najprej v multinacionalki Coca-Cola HBC Slovenija, od koder sem presedlala na največjo komunikacijsko in kreativno agencijo Pristop. Za slednjo izkušnjo sem neizmerno hvaležna, saj sem se v zelo intenzivnih osmih letih agencijskega dela naučila in priučila upravljanja odnosov z mediji in številnimi drugimi javnostmi, sodelovala v odmevnih oglaševalskih kampanjah in se pobliže spoznala s korporativnim upravljanjem internega in eksternega komuniciranja v podjetjih. Trenutno delam v finančno-svetovalni hiši Deloitte, kjer skrbim za marketing in komunikacijo v jadranski regiji. 

 

In kaj mi je dal študij prevajanja? Širše obzorje na mnogih področjih, s katerimi v kakšnem drugem okolju najbrž niti v stik ne bi prišla. Iznajdljivost in kritično razmišljanje. Zaradi modulov in številnih vaj sem spoznala, kako pomembna je argumentacija posameznih odločitev v prevajanju. In posledično v življenju. Izuril me je v iskanju informacij, me prisilil v branje Machiavellija in Platona, za kar sem še danes hvaležna. S Schlinkom in njegovimi junaki v literarnih delih sem gojila poseben odnos. Razvila sem ljubezen do jezika in do različnih kultur. V tretjem letniku sem pogledala več nemških filmov kot v naslednjih desetih letih. In seveda: odpravila sem se v Berlin na program Erasmus, kjer sem ostalo več kot leto dni, pot pa me je nato še nekaj mesecev vodila po Evropi. Gre za seštevek elementov iz časa študija, ki so rezultirali v številnih življenjskih izkušnjah in zaradi njih danes rada opravljam svoj poklic.

Z izjemo krajšega ovinka k poučevanju tujih jezikov me je poklicna pot po študiju premočrtno vodila k osnovni motivaciji zanj: k prevajanju knjig. Sprva je to pomenilo tri leta trdega dela prek avtorskih pogodb v prevajalskem slonokoščenem stolpu doma, pozneje pa pridobitev statusa samozaposlene v kulturi ter širjenje obzorij, stikov in veščin v tujini, predvsem na izobraževalnih delavnicah in bivanjih v prevajalskih hišah.

Študij mi je - z ozirom na trenutno delo, literarno prevajanje - dal predvsem prevajalsko širino: bil je vadbišče za opazovanje in preizkušanje različnih pristopov k prevajanju najrazličnejših besedilnih vrst, vsakokrat pod mentorstvom izkušenega strokovnjaka. Začrtal je strog moralni in idealen strokovni okvir, ki ga pozneje v praksi izgrajujejo in rahljajo različne možne interpretacije besedil, uredniški in lektorski popravki, mnenja kolegov prevajalcev ter kritike in pohvale bralcev in stroke.

Po zaključenem študiju na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (smer angleščina-francoščina), ki sem ga ves čas dopolnjevala z udeležbami na poletnih šolah, študijskih izmenjavah in drugimi oblikami neformalnega izobraževanja, poklicno delujem na različnih področjih korpusnega jezikoslovja in razvoja jezikovnih tehnologij za slovenščino. Trenutno sem kot mlada raziskovalka zaposlena na Trojini, zavodu za uporabno slovenistiko, kjer se v okviru doktorskega študija na Oddelku za slovenistiko posvečam raziskovanju diskurznih prvin v govorjenih in spletnih besedilih. Poleg raziskovalnega udejstvovanja sodelujem tudi pri različnih projektih, namenjenih popularizaciji in uveljavljanju jezikovnih virov in orodij za slovenščino.

Pri izbrani raziskovalni poklicni poti mi je študij na Oddelku za prevajalstvu koristil predvsem s svojim izrazito interdisciplinarno zasnovanim predmetnikom, saj mi je poleg študija obeh izbranih tujih jezikov, slovenščine in različnih vidikov prevajalskega procesa omogočil vpogled v širok nabor najsodobnejših metodoloških pristopov k deskriptivnim raziskavam jezika, ki jih pri svojem delu pogosto uporabljam še danes. Kot diplomantka Oddelka za prevajalstvo z nekajletnimi prevajalskimi izkušnjami si pri svojem delu obenem prizadevam predvsem za ciljno usmerjeno jezikoslovno raziskovanje, ki bi omogočilo vzpostavitev kakovostne, prosto dostopne eno- in večjezične jezikovne infrastrukture za poklicne in laične jezikovne uporabnike.

Že med študijem sem začela prevajati za prevajalsko agencijo Amidas, kmalu pa so me honorarno zaposlili še v nekaj drugih agencijah. Prevajala sem pretežno področje računalniške tehnologije, saj je bila to stroka, ki me je zanimala. Prav tako se je takrat v Sloveniji pojavilo podjetje SDI Media v iskanju podnaslavljalcev za televizijske programe. Po spletu okoliščin, s priporočilom in podkovana z izkušnjami podnaslavljalskega modula na prevajalskem oddelku sem začela prevajati filme in televizijske programe za SDI. Na neki točki sem dobila priložnost za kratek posel z SDI v Los Angelesu, kasneje istega leta pa so želeli v isti pisarni redno zaposliti podnaslavljalca. Zame je bil to pravi čas, da me pot popelje v Ameriko, kjer sem še danes. Poleg podnaslavljanja in jezikovnega pregledovanja filmov ter občasnega jezikovnega svetovanja se še vedno ukvarjam s prevajanjem in lektoriranjem računalniških besedil za različne evropske in ameriške agencije ter nekaj večjih strank.

V letih po študiju velik del golih informacij in "znanj" pozabiš. Ohrani se to, kar si tako globoko asimiliral, da skoraj ne veš več, kako si to znanje usvojil. Štiri leta posvečanja študiju prevajanja mi je dalo močan temelj za samozavesten nadaljnji nastop na poklicni poti. Kar mi še danes ostaja v spominu, so besede ene od učiteljic zbranemu celemu prvemu letniku: "Vi ste poklicni kolegi, naučili se boste drug drugemu pomagati." To je bil odmik od tekmovalne in samozadostne miselnosti, s kakršno sem se v šoli in v svetu srečevala do tedaj, in se me je globoko dotaknil. Pomagal mi je razviti odnos kolegialnosti, povezanosti in podpore, ki se je čutil v našem druženju. Ena zame najbolj uporabnih veščin in spretnosti tega študija je bilo spoznavanje z računalniškimi prevajalskimi orodji: dober zalet za delo, ki mi vsak dan koristi v praksi. Cenila sem tudi, da so nas spodbujali k razmišljanju z lastno glavo, uporabi informirane presoje, inovativnosti, mnogostranski razgledanosti in spoštljivemu odnosu do različnih kulturnih posebnosti. Vse to je še kako relevantno tako za moje delo kot za vsakdanje življenje.

Še v času absolventa sem se zaposlila na švicarskem veleposlaništvu v Ljubljani kot asistentka veleposlanika, kar je navdihnilo mojo diplomsko nalogo. Sledila je zaposlitev na slovenskem veleposlaništvu v Švici, kjer sem se na gospodarskem oddelku ukvarjala predvsem s podporo slovenskim podjetjem pri njihovih aktivnostih v Švici. Sedaj v predmestju Münchna pri največjem nemškem veletrgovcu profesionalnih orodij skupaj s še dvema slovenskima kolegoma skrbimo za prodajo na slovenski trg ter za pred in poprodajne aktivnosti.

Študij prevajalstva lahko da posamezniku, če to le zna izkoristiti, izjemno širino, saj se pri študiju sreča z najrazličnejšimi področji. Takšna raznolikost je po mojem mnenju edinstvena. Študij nudi zelo dobro jezikovno podlago, možnosti študijske izmenjave pa omogočajo posamezniku, da to znanje, predvsem pa vpogled v kulturo tujejezičnega sveta, še poglobi. Sama se v čisto prevajalskih vodah nikoli nisem našla, mi je pa študij – verjetno tudi zaradi moje predizobrazbe, saj sem pred študijem prevajalstva uspešno doštudirala že ekonomijo – odprl pot do zaposlitve, v kateri zelo uživam; kot vmesnik med nemškim in slovenskim gospodarskim prostorom. Po izkušnjah je potreb po takšnih vmesnikih na trgu dela, vsaj v tujini, vedno več.

Po študiju prevajalstva sem šla opravljat akreditacijske teste za tolmače pri institucijah EU, tako da praktično od diplome dalje tolmačim za njih kot freelance. Sicer sem naredila concours za prevajalce, ampak mi je tolmačenje bližje. V tem obdobju sem potem v Bruslju končala se podiplomski študij diplomacije in protokola. Vpisala sem tudi študij psihoterapije v Ljubljani, ki ga počasi zaključujem.

Na Oddleku sem pridobila predvsem praktična znanja, ki so povezana s tolmačenjem. Brez diplomskih izpitov iz tolmačenja se niti ne bi mogla prijavit na akreditacijske teste. Tako da je z vidika moje poklicne poti pomembno predvsem to. Poleg tega se mi zdi, da sem dobila veliko širše znanje, kot bi ga dobila na študiju jezikov. Pri prevajanju je pomembno, da spoznaš družbo in kulturo držav, kjer govorijo določen jezik, ne pa, da se učiš zgolj slovnico.

Danes sem zaposlena kot HR svetovalka in skrbnica strank v svetovalnem podjetju HRM - Human Resources Management iz Ljubljane. Moje naloge zajemajo svetovalno pomoč podjetjem in organizacijam pri vzpostavljanju ali preoblikovanju sistemov vodenja ljudi, analizah stanja znotraj organizacij in oblikovanju načrtov in strategij za spremembe in izboljšave, razvoju zaposlenih ter pri iskanju in izboru kadrov. Pri svojem delu s pridom uporabljam znanje jezikov, saj so naše stranke tako domača kot tudi tuja podjetja in organizacije, pa tudi nekatera Start-up podjetja, ki so mednarodno vpeta. Poleg tega je podjetje HRM član mednarodne globalne mreže za iskanje ključnih kadrov INAC, hkrati pa skupaj s partnerskimi organizacijami iz različnih evropskih držav sodelujemo pri projektih razvoja zavodov za zaposlovanje v državah v razvoju - predvsem tu je znanje tujih jezikov ključnega pomena.

Področje, na katerem danes delujem, je pretežno domena psihologov, sociologov ali pravnikov. Kljub temu pa me je tudi študij prevajalstva opremil z določenimi znanji in veščinami, ki jih s pridom uporabljam pri vsakdanjem delu. Na prvem mestu je seveda znanje jezikov, ki zajema tako prevajanje kot komuniciranje v tujih jezikih. Prav ta znanja so mi do sedaj vedno odprla pot pri iskanju službe, saj so bila vsa podjetja, v katerih sem do danes delovala, tako ali drugače mednarodno vpeta. Odlično obvladovanje tako maternega kot tudi tujih jezikov, pa tudi poznavanje različnih kultur in kulturnih razlik, sta bila moja vstopnica do opravljanja odgovornejših delovnih nalog in vodenja zahtevnih projektov, ob katerih sem se mnogo naučila in se poklicno razvijala. Na drugi strani pa me je študij prevajalstva izuril v iskanju različnih poti na poti do cilja, razmišljanju izven okvirjev, iskanju različnih pristopov pri nabiranju informacij. Lahko bi rekla, da me je opremil z neko splošno iznajdljivostjo in prilagodljivostjo, ki mi pomagata predvsem takrat, ko se srečujem z zahtevnejšimi izzivi.

Po opravljenem dodiplomskem študiju (po starem programu) sem se odločila za nadaljnji študij v Veliki Britaniji. Ker me je poleg jezikov vedno zanimala tudi ekonomija (predvsem makroekonomija), sem se vpisala na magisterij ekonomije. Že med študijem sem delala kot projektna koordinatorka v prevajalskem podjetju v Londonu, ki se ukvarja s prevajanjem pravosodnih dokumentov. Tam so mi po študiju tudi ponudili redno zaposlitev. Po približno enem letu so me kontaktirali iz marketinške agencije Hogarth, v kateri sem trenutno zaposlena. To je podjetje, ki se ukvarja s prirejanjem (lokalizacijo) oglasov za različne trge po svetu. V podjetju sem zaposlena kot višja skrbnica strank (senior account manager), kar pomeni, da sem odgovorna za dober odnos s strankami ter vodenje projektov od ideje do izvedbe. Pri priredbi oglasov za različne trge je pomembno poznavanje različnih kultur po svetu, združitev ustvarjalnih in prevajalskih procesov, poznavanje blagovnih znamk ter izbira primernih kanalov za prenos sporočila (tiskani oglas, TV oglas, spletna stran, interaktivni medij, nova celostna grafična podoba, brošura, katalog, itd.).

Med študijem prevajalstva se je moje prepričanje, da me veselijo številna področja, še bolj utrdilo. Znanje, ki sem ga pridobila med študijem, uporabljam dnevno, saj sem vsak dan v stiku z različnimi kulturami in jeziki, predvsem pa mi pomaga pri prenašanju sporočila iz ene kulture v drugo, saj je včasih zelo težko ohraniti prvotno sporočilo in obenem oglas narediti kulturno relevanten v drugem jeziku.

Po diplomi sem delala za Protokol RS (3 leta), za britansko ambasado (1,5 let), Euro-Mediterranean (EMUNI) Univerzo (5 let), od leta 2013 pa sem zaposlena pri Atletski zvezi Slovenije. 

Koristile mi niso samo jezikovne veščine, ampak tudi stvari, ki so mi bile med študijem v nadlogo, pa so se kasneje izkazale za zelo koristne – zaradi raztresenih predavanj, študija 3 jezikov istočasno in zaradi stalnega bombardiranja z eseji, seminarji in drugimi nalogami, sem se naučila: delati pod pritiskom, delati v skupini, delati več stvari naenkrat, prilagajati se različnemu urniku vsak dan, upravljati s časom bolj učinkovito in improvizirati.

Študij prevajalstva študentom omogoča, da že med študijem pridobijo veliko praktičnih izkušenj. Tudi sam sem veliko prevajal že med študijem, še bolj intenzivno pa v absolventskem letu. Takoj po diplomi sem na priporočilo profesorice s fakultete začel sodelovati z Javno agencijo za knjigo RS, ki se je ravno takrat pridružila mednarodni literarni mreži Traduki. Iz projektnega dela predvsem na mednarodnih knjižnih sejmih se je v štirih letih razvilo stalno delovno mesto na sedežu mreže Traduki v Berlinu. Delam sicer kot vodja projekta, vendar je moje delo tesno povezano z leposlovnim prevajanjem in književnostjo. Traduki je mednaroden program za podporo prevajanju in književnosti. V okviru programa zagotavljamo subvencije za prevode, podeljujemo delovne štipendije za pisatelje in prevajalce in predstavljamo književnost jugovzhodne Evrope v nemškem govornem območju.

Začel sem kot svobodni prevajalec in pri tem delu sem se opiral izključno na znanje, ki sem ga pridobil med študijem. Prevajalske strategije, pristop do reševanja problemov, izbira prevajalskih orodij in pripomočkov – vsa ta znanja so nam posredovali profesorji in lektorji, ki so bili skoraj brez izjeme tudi sami aktivni prevajalci. Študij prevajalstva je bil odlična kombinacija teoretičnih in praktičnih znanj, zato prehod iz fakultete v poklicni svet ni bil prav nič težak. Najpomembneje je, da me je študij pripravil na samostojno delo, ki ga je bilo potrebno opravljati odgovorno in zanesljivo. To seveda ne velja samo za prevajanje, temveč za vsako delo, zato je študij prevajalstva odlične šola za vse življenje.

Po študiju na takratnem Oddelku za prevajanje in tolmačenje (diplomirala sem šele leta 2004) sem se nemudoma vpisala na podiplomski študij antropologije na ISH, ker se mi je zazdelo, da sem usposobljena za dejavnost, ob kateri pa mi manjka vsebine. Usoda je hotela, da sem kmalu dobila prvo redno službo na prevajalski agenciji A3, zato podiplomskega študija nisem nikdar dokončala. Ko se je agencijsko prevajanje zame izpelo, je bil prehod v književno prevajanje rešilna bilka za moje duševno zdravje -- forma IN leposlovna vsebina, resda sprva dokaj pogrošna, sta mi namreč dali natanko to, kar sem želela. Z vsako prebrano in prevedeno knjigo pa mi je v zadnjem času bližje tudi pisanje, leta 2016 namreč izide moj avtorski kratkoprozni prvenec. Še zmeraj se imam in se bom imela za prevajalko, kljub pisateljskim ambicijam, in vesela sem, da se (za zdaj) s književnim prevajanjem zmorem tudi preživljati. Nihče pa ne ve, kako dolgo bo to sploh mogoče.

Znanja in spretnosti, ki sem jih bila deležna kot pripadnica prve generacije študentov prevajalstva, so gotovo tesno povezani z veščinami balansiranja med jezikovnimi registri. Pri leposlovnem prevajanju se mi zdi najpomembneje, da avtorja izvirnika "slišiš" v glavi, k čemur so nas mentorji nenehno opogumljali. Imeli smo srečo, da smo kot študentje srečevali prevajalce, ki imajo opravka z živim jezikom, in takratni nabor lektorjev/predavateljev je bil dokaj pester v smislu prevajalskih vzornikov, zato se večkrat spomnim na antološke izjave Tine Mahkota (lanske dobitnice Sovretove nagrade) ob prevodih dramskih besedil, na slengovski Trainspotting Andreja Skubica, na solidarnostno pomoč prve predstojnice oddelka Irene Kovačič med vpisovanjem v drugi letnik, na meni dotlej povsem neznane dekonstrukcijske reze Jacquesa Derridaja, ki nam jih je odstirala Nike Kocijančič Pokorn pri teoriji prevajanja, pa tudi na nemale organizacijske težave pri zagonu oddelka, ki zdaj očitno obratuje s polno paro, in naj.

Po študiju prevajalstva se mi je po priporočilu profesorice z Oddelka za prevajalstvo ponudila priložnost za prevod knjige. Izidu prevoda je sledilo še dobro leto prevajanja, a ker mi kmalu delo za računalnikom doma ni bilo več dovolj, sem začela iskati možnosti za zaposlitev. Večletni angažma v Redakciji za kulturo in humanistične vede ter v Glasbeni redakciji Radia Študent in znanje jezikov so me pripeljali na Goethe-Institut Ljubljana, kjer kot strokovna sodelavka za kulturne programe delam od leta 2012. To delo mi ponuja vedno nove izzive in možnosti, da se nenehno izobražujem, spoznavam ter spremljam kulturno-umetniško dogajanje v Nemčiji in Sloveniji.

Študij prevajalstva je bistveno pripomogel k fleksibilnosti, ki jo moje delo terja, usvojila pa sem tudi prevajalske in jezikovne veščine, ki so zame ključnega pomena. Ljubezen do različnih kultur in jezikov je bila tista, ki me je pripeljala do tega študija, slednji pa mi je s piljenjem veščin, kot sta hitro preklapljanje med jeziki, natančnost ter uporaba prevajalskih orodij ponudil dobre temelje za vstop na trg dela. 

Mojo prevajalsko pot sta najbolj pomembno zaznamovali dve vaši zunanji sodelavki. Najprej ga. Breda Negro-Marinič, nato pa še ga. Lidija Šega. Prva je na začetku 3. letnika pri vajah iz prevajanja političnih besedil omenila možnost študentskega dela na MZZ, ki sem jo v obliki enomesečne prakse izkoristil že ob koncu tega letnika ter dobil prve izkušnje s prevajalskim delom v instituciji in se prvič srečal s poklicnimi prevajalci v poklicnem prevajalskem okolju. Ker sem se z resnostjo in zanesljivostjo izkazal za zaupanja vrednega, sem takoj po koncu 4. letnika na MZZ dobil bolj redno študentsko delo, ki sem ga opravljal 2 leti. Kmalu po diplomi pa sem tam dobil še zaposlitev za določen čas. Na MZZ sem bil zaposlen še nekaj manj kot dve leti. Zaradi relativno nizkih dohodkov in predvsem zaradi negotovega statusa (podaljševanje pogodbe za določen čas), sem se z MZZ preselil v sektor IT, v podjetje, s katerim sem že prej honorarno sodeloval. V enem letu, kolikor sem bil zaposlen v tem podjetju, sem upošteval nasvet, ki nam ga je v 4. letniku na srce položila ga. Šega, in opravil izpit za sodnega tolmača za angleški jezik. Zaradi monotonosti dela v omenjenem podjetju in opogumljen zaradi številnih naročnikov, s katerimi sem ves čas honorarno sodeloval, sem se odločil za pot samostojnega podjetnika. V prvih letih sem pretežno kot podizvajalec prevajal za EP, seveda pa tudi za lepo število drugih naročnikov. Količina dela se je počasi selila na stran sodnih prevodov in danes, po nekaj več kot 5 letih samostojne prevajalske poti, 80-90 % prometa opravim prav kot sodni tolmač.

Kot najbolj dragoceno dediščino z Oddelka za prevajalstvo poleg očitne nadgraditve in utrditve jezikovnega znanja štejem pridobljeno znanje in izkušnje na področju pristopa k prevajanju, metodologije prevajalskega dela, specifik prevajalskega poklica in ozaveščanje razlik med slovenskim in angleškim oz. slovenskim in nemškim jezikom. Menim, da sem se na fakulteti naučil, kako naj bi kot prevajalec deloval, in da sem prav po zaslugi teh kompetenc danes lahko relativno uspešen tudi na samostojni prevajalski poti.

Na oddelku sem študiral med letoma 2008 in 2011 na smeri angleščina-italijanščina, takoj po diplomi pa sem se vpisal na podiplomski študij na Univerzi Lancaster v Veliki Britaniji. Tu sem sedaj že tri leta, prvo leto kot magistrski študent, sedaj pa pišem doktorsko nalogo o slovenski jezikovni politiki. Ob študiju sicer tudi učim in občasno prevajam.

Med študijem na oddelku sem prvič prišel v stik z načinom gledanja na jezik, ki se ne obremenjuje z razlikovanjem med pravilnim in napačnim, ali slovenskim in neslovenskim, pač pa se sprašuje o tem, kaj je v različnih situacijah z vidika jezikovne rabe ustaljeno. Poleg poglobljenega znanja o angleščini in italijanščini, ki mi dobro služi še danes, mi je to pomenilo največ.

Po zaključku dodiplomskega študija na Oddelku za prevajalstvo, smer tolmačenje (B angleščina, C nemščina), sem takorekoč nemudoma vstopil v poklicni svet kot prevajalec in tolmač v svobodnem poklicu. S pomočjo učiteljev tolmačenja in stikov, ki sem jih vzpostavil še kot študent, so se hitro ponudile priložnosti, da pokažem, česa sem se naučil. V prvih šestih mesecih po zagovoru diplomskega dela sem opravil vstopne izpite Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije in pridobil akreditacijo za konferenčne tolmače za delo v institucijah Evropske Unije. To je bilo ravno po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, v času, ko so prevajalske in tolmaške službe v Bruslju gradile slovenske enote. Po enem izmed razpisnih postopkov sem nastopil delo v tolmaški službi Evropske komisije, kjer sem po nekaj letih uspešno prestal tudi natečaj in postal uradnik. V prvih desetih letih na poklicni poti sem že bil priča slovenskemu predsedovanju Svetu EU in podpisu Lizbonske pogodbe, tolmačil sem v palači Združenih narodih v Adis Abebi in v katedrali v Iepru, predsedoval sem komisiji za akreditacijo hrvaških tolmačev in nehote nasmejal polno dvorano pravosodnih ministrov.

Študij na Oddelku za prevajanje me je opremil z osnovnim znanjem in temeljnimi veščinami, brez katerih bi bil delovni vsakdan kot tipanje v temi. A ne le s svetilkami, tudi z večnim ognjem, ki so ljubezen do jezika, spoštovanje kultur in želja po neskončnem učenju.

Po zaključenem študiju in diplomi sem nadaljevala kot freelancerka (odprla sem s.p.): prevajala sem za posamezne stranke (podjetja, založbe,), ki sem jih nabirala že med študijem, občasno sem tudi tolmačila na manjših prireditvah. Kmalu po diplomi sem opravila avdicijo na radiu Slovenia International, kjer sem nato pogodbeno delala kot spikerka in novinarka ter tako dodala še en vir dohodkov. Kmalu sem se prijavila na razpis za prevajalce v evropskih institucijah in po dolgem postopku (leto in pol, če se prav spomnim) izvedela, da sem uspešno opravila vse teste. Vseeno so mi najprej ponudili le 6-mesečno pogodbo v Odboru regij (OR), ko pa so prišli še uradni rezultati razpisa, sem se pri OR zaposlila za nedoločen čas, tako da zdaj že skoraj 9 let delam za skupno prevajalsko službo Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Prevajam dokumente (to so v glavnem mnenja) obeh odborov iz nemščine, angleščine, krajša besedila tudi iz francoščine in nizozemščine (teh dveh jezikov sem se učila v Bruslju na tečajih, ki so organizirani v okviru službe). Sodelavci si drug drugemu prevode tudi lektoriramo (oz. revidiramo, kot rečemo pri nas, ker gre za več kot le jezikovni pregled besedil). V OR sem se morala naučiti uporabljati Trados (zdaj seveda uporabljamo Studio), kmalu ugotovila, da me privlači ta tehnični vidik prevajanja, tako sem postala oddelčna "superuserka", kar pomeni, da skrbim za naše spominske baze, pomagam kolegom pri tehničnih problemih, uvajam nove sodelavce v uporabo prevajalskih orodij in sodelujem s superuserji iz drugih jezikovnih oddelkov pri razvoju naših "hišnih aplikacij".

Prevajalski študij mi je dal predvsem pomembno jezikovno znanje - tako maternega jezika kot tujih jezikov - in zavedanje, da je treba ves čas vzdrževati kakovost tega znanja in s tem svojih končnih izdelkov. Pomembna se mi je zdela praktična naravnanost študija, tako da sem že kmalu spoznala, kaj dejansko pomeni prevajanje. Analize prevodov, ki smo jih opravljali v posameznih modulih, so me naučile kritičnega razmišljanja o prevodih - lastnih in drugih. To mi je precej pomagalo na začetku poklicne poti, ko sem se morala uveljaviti kot samostojna prevajalka. Takrat je bilo pomembno, da sem znala utemeljevati prevajalske odločitve in sodelovati z drugimi osebami v prevajalskem procesu (naročniki, uredniki). Ta analitični pristop mi je pomagal tudi pri delu v OR, kjer moram poleg prevajanja opravljati tudi lekture oz. revizije prevodov svojih sodelavcev.

Po končanem študiju na Oddelku za prevajalstvo sem se vrnil v domače Celje, kjer sem se zaposlil pri podjetju, ki se ukvarja s prevodi in jezikovnim izobraževanjem. Ukvarjal sem se z vodenjem projektov, administracijo, poučevanjem in prevajanjem. Po treh letih sem se odločil za nov korak v svoji karieri, in sicer kot samostojni podjetnik. Še vedno se ukvarjam s prevajanjem in jezikovnim izobraževanjem, aktivno tržim svoje podjetje, iščem nove poslovne partnerje in se veliko učim o poslovnem svetu in različnih vidikih vodenja lastnega majhnega podjetja.

Po študiju na Oddelku za prevajalstvo sem se v vlogi korpusnega jezikoslovca priključil projektu razvoja jezikovnih virov za slovenščino. Spoznal sem, da me posebej zanima področje avtomatske obdelave jezika, a da mi za to primanjkuje znanj. Zato sem se vpisal na evropski magisterij računalniškega jezikoslovja "Language and Communication Technologies", v sklopu katerega sem eno leto preživel v Groningenu na Nizozemskem in drugo v Nancyju v Franciji. V svoji magistrski nalogi sem obravnaval problem povezovanja predložnih zvez v francoščini z avtomatskimi postopki. Po končanem študij sem bil sprejet na doktorski študij na Univerzi v Groningenu, kjer trenutno preživljam svoje tretje leto. Osrednja tema mojega raziskovanja je vloga skladnje v statističnih leksikalno-semantičnih modelih in hkrati pomen le-teh za avtomatske skladenjske razčlenjevalnike.

Med znanji in spretnostmi, ki sem jih pridobil na Oddelku za prevajalstvo in so mi neposredno koristile pri svoji raziskovalni poti, bi izpostavil lahkoto in sproščenost ob delu z več jeziki; jezikovni čut za prepoznavanje težavnih mest za jezikovnotehnološka orodja; sposobnost natančnega pisnega izražanja, kar je koristno pri pisanju znanstvenih besedil; in seznanjenost z jezikoslovnimi področji, predvsem modernimi, ki temeljijo na jezikovni rabi, npr. korpusno jezikoslovje.

Po zaključku študija sem se odločila za samostojno pot in kot samostojna podjetnica nadaljujem z delom, ki sem ga opravljala že med študijem. Tako zdaj sodelujem z nekaterimi starimi strankami, in sicer tolmačim za skupnost v zdravstvu in na raznih drugih dogodkih in sestankih, predvsem konsekutivno; prevajam zlasti tehnična, znanstvena in pravna besedila, uveljavljam se tudi kot literarna prevajalka, poleg tega pa privatno oz. v sodelovanju z jezikovnimi šolami poučujem angleščino ter italijanščino, tudi poslovno.

Na Oddelku za prevajalstvo sem utrdila svojo radovednost in zanimanje za številna področja, kar sta nujni lastnosti vsakega prevajalca, tolmača oz. učitelja. Naučila sem se hitrega iskanja informacij in kritičnosti pri interpretaciji ter uporabi virov. Prav tako sem utrdila znanje vseh treh jezikov, slovenščine, angleščine in italijanščine. Kot študentki mi je bilo omogočeno izpopolnjevanje v tujini; kot odgovorna urednica oddelčnega časopisa Kreolko sem pridobila dragocene uredniške in lektorske izkušnje ter spretnosti pri delu v skupini; kot prevajalka sem se na Oddelku naučila dobro pretehtati svoje (prevodne) odločitve in jih znati utemeljiti, kar je nujen predpogoj za kvalitetno opravljeno delo v mojem poklicu.

Že v času absolventa, l.2009, sem prek študenta začela delati v Strabagu, podružnici avstrijskega gradbenega podjetja v Ljubljani, kjer so potrebovali nekoga z znanjem nemščine in angleščine za prevajanje, komunikacijo v tujem jeziku in administrativna dela. Kombinacija vsega tega me je pritegnila, saj je delo na ta način zelo razgibano. Ker sicer nisem poznala gradbene terminologije, je bilo na začetku težko prevajati, a sem se lahko kadarkoli za razlago obrnila na sodelavce, ki stvari znajo streči. Sedaj sem že 3 leta tukaj tudi redno zaposlena.

Študij mi je dal znanja jezikov, ki sta bila v tem podjetju najbolj iskana in pravzaprav pogoj za to, da so me sploh vzeli. Vse ostalo se človek že lahko nauči, dobro pisno in govorno znanje jezika pa ne pride čez noč. Tudi gradbene terminologije prej nisem poznala, ste nas pa na faksu naučili marsikaterih trikov raziskovanja po internetu, ki mi tu pridejo zelo prav. Tudi vaje iz prevajanja različnih vrst besedil so mi koristile pri tem, da se sedaj znajdem pri prevajanju besedil iz različnih področij, saj v takšnem podjetju, kot je ta, ne prevajaš le ene tematike, temveč gre enkrat za članek v časopisu, drugič za promocijsko pismo, tretjič za gradbeni popis del ... Na to raznolikost ste nas kar dobro pripravili, tako da pri preklapljanju med različnimi slogi pisanja nimam preveč težav.