Oddelek za prevajalstvo

Zaključeni projekti na oddelku za prevajalstvo

Nacionalni projekti

Temeljni projekti

VODJA: dr. D. Fišer
TRAJANJE: 01. 07. 14 - 30. 06. 17

Spletna stran in več informacij: http://nl.ijs.si/janes/ in SICRIS

Z razmahom svetovnega spleta so skokovito narasle tudi spletne vsebine, kot so blogi, forumi in družbena omrežja, ki so v zadnjih dveh desetletjih postale pomemben vir človeškega znanja za najrazličnejša področja, kot so računalništvo, ekonomija in sociologija, tako v raziskovalne kot poslovne namene. Pri obravnavi teh vsebin pa se je treba spoprijeti z jezikom spletne komunikacije, ki se zaradi družbenih in tehničnih okoliščin precej razlikuje od standardnega. Zanj je značilna raba pogovornih in tujejezičnih izrazov, nestandardne ortografije in skladnje, specifičnih okrajšav in hiter dotok novega besedišča.

Medtem ko je slovenščina z viri, metodologijo in priročniki za standardni jezik razmeroma dobro opremljena, na področju nestandardnega jezika zeva globoka vrzel, saj nimamo niti reprezentativnih korpusov za študije tega segmenta jezika, ne orodij za njihovo analizo in obdelavo, prvine nestandardne slovenščine pa so prav tako komajda vključene v jezikovne opise, priročnike in pedagoško prakso. Predlagani projekt zapolnjuje to vrzel in je v slovenskem jezikoslovju že dolgo težko pričakovan, saj bo zagotovil infrastrukturo in metodologijo za analizo nestandardne slovenščine. Ti sta nujni za izdelavo sodobnih leksikografskih, normativnih in pedagoških priročnikov, ki brez podatkov o dejanski jezikovni rabi ni mogoča. Jezikovne modele, ki so dovolj robustni za obdelavo nestandardne slovenščine, potrebujemo tudi za procesiranje spletnih besedil. Predlagana raziskava s kombinacijo najsodobnejših korpusnih metod in metod s področja računalniškega jezikoslovja prva omogoča celovit vpogled v segment jezika, ki se hitro spreminja, dobiva vse pomembnejšo vlogo na vseh področjih našega udejstvovanja ter je bil doslej iz različnih razlogov zanemarjan.

V projektu bomo zgradili obsežen korpus internetne slovenščine, zgradili slovar nestandardnih besednih oblik in na podlagi obsežne jezikoslovne analize razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine. Korpus bo vseboval tvite, bloge, forume in komentarje na novice in članke v Wikipediji, torej najpomembnejše zvrsti besedil, ki jih uporabniki ustvarjajo na spletu. Korpus bo jezikoslovno označen na več ravneh in prosto dostopen preko zmogljivih konkordančnikov, zato bo dobrodošel za teoretično in uporabno jezikoslovje. Na osnovi korpusa bomo izvedli vrsto jezikoslovnih raziskav, in sicer primerjavo nestandardne slovenščine s pisnim standardom in govorom, študijo žaljivega govora na spletu, poglobljeni analizi večbesednih zvez in terminologije v spletnih besedilih ter identifikacije pomenskih premikov besed. Rezultat projekta bosta tudi dve podatkovni množici (manjši ročno označen korpus in leksikalna baza nestandardnih besednih oblik), s pomočjo katerih bomo razvili metode za izboljšanje avtomatskega procesiranja nestandardne slovenščine in spletni slovar nestandardne slovenščine, ki bo namenjen učiteljem, učencem, jezikoslovcem, leksikografom in širši zainteresirani javnosti. Ob zaključku projekta bodo razviti jezikovni viri ponujeni v odprt dostop pod licenco Creative Commons, razvita orodja za označevanje bomo vključili v spletne delotoke, razvili pa bomo tudi prototipni sistem za kontinuirano gradnjo spremljevalnega korpusa. Viri, delotoki in platforma spremljevalnega korpusa se bodo po zaključku projekta predvidoma prenesli in vzdrževali v okviru slovenske raziskovalne infrastrukture CLARIN.
Razviti viri, orodja in metode bodo tako omogočili prenos znanj na vsa področja, ki uporabljajo spletne vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. S tem bomo pomagali zmanjšati e-izključenost govorcev, ki so pogosto priklenjeni na tujejezične aplikacije, slovenščini pa omogočili boljšo funkcionalnost in razvoj v digitalni dobi. Glede na to, da bo metodologija izgradnje virov in orodij jezikovno neodvisna, bodo pristopi uporabni tudi za sorodne jezike, ki tovrstnih virov in orodij še nimajo, kar bo rezultatom dalo pomembno večjezično razsežnost.

Vodji: dr. D. Fišer, N. Briški

Zunanji vir: http://znanost.metinalista.si/...

Znanost bi morala navdihovati ljudi, so prepričani na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Zato so v sodelovanju z Zavodom za osebe širokih pogledov in aktivnega duha Metina listazačeli razvijati model sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, prevajalcev in medijev. S prevodi poljudnoznanstvenih člankov želijo slovenskim raziskovalnim ustanovam omogočiti večjo mednarodno prepoznavnost.

Cilji projekta

Pobudnici projekta Slovenska znanost gre v svet docentka s prevajalstva na FF Darja Fišer ter soustanoviteljica, urednica in novinarka medijske mreže Metina lista Nataša Briški zaznavata dva ključna problema, zaradi katerih slovenska znanost doma in na tujem ni bolj odmevna. »Večina vrhunskih znanstvenih rezultatov pri nas ostaja na straneh strogo predpisanih, zapletenih in suhoparnih znanstvenih prispevkov, ki so namenjeni le ozkemu krogu akademskih bralcev s tistega področja,« pravi Darja Fišer, poleg tega pa ocenjuje, da je zavedanje o pomenu komuniciranja s širšo javnostjo in kakovostni ponudbi vsebin mednarodnemu občinstvu med raziskovalci na precej nizki ravni. »Zaznavamo pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja s področja komuniciranja in javnih občil, ki bi to vlogo lahko ustrezno prevzela.« Tudi zato je slovenska znanost v domači in tuji javnosti premalo poznana in cenjena ter po krivici odrinjena na rob javnega diskurza, sklepa. S projektom Slovenska znanost gre v svet želijo povezati avtorje znanstvenih besedil, medije in prevajalce ter tako vzpostaviti model, po katerem bodo slovenski raziskovalni dosežki bolj dostopni tudi v drugih oblikah, namenjenih zainteresirani splošni javnosti, tako v informativne in izobraževalne namene kot tudi za obveščanje, kako je porabljen javni denar.

Projektni partnerji

Projekt Slovenska znanost gre v svet se sofinancira iz 2. Javnega razpisa za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Operacijo delno financira Evropski socialni sklad, poteka pa v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013. Z Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki od leta 1997 izobražuje in uri prevajalce in tolmače, sodelujejo tri leta aktivni spletni portal Metina lista, Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede, partner projekta pa je tudi podjetje Spletni asistent. Doc. dr. Darja Fišer je vodja in koordinatorka projekta, Nataša Briški mentorira pripravo novinarskih besedil, urednikuje besedila in jih integrira na splet, predstojnik Oddelka za prevajalstvo izr. prof. dr. David Limon mentorira prevajanje v angleščino in prilagoditev besedil za mednarodno občinstvo, red. prof. dr. Monika Kalin Golob s Katedre za novinarstvo FDV pa mentorira ustvarjanje in prilagoditev slovenskih besedil za domače občinstvo.

Za prevajanje so izbrali devet uspešnih magistrskih študentk in študentov študija angleščine, ki bodo v petih mesecih prevedli sto besedil. To ni le priložnost za praktično usposabljanje za delo, temveč tudi vidna referenca za lažje iskanje zaposlitve. Sodeluje še študentka Novinarskih študij na FDV, ki poroča o projektu in sodelujočih. Pridobljene izkušnje bodo pomagale tudi pedagoškim mentorjem študentov, in sicer pri posodabljanju študijskih vsebin.

Za boljše razumevanje in promocijo znanosti

Metina lista – spletni portal, ki ga mesečno obišče 50.000 bralcev kolumen, komentarjev in analiz ter poslušalcev dveh podcastov – ima podstran Meta znanost s poljudnoznanstvenimi besedili z raznovrstnih področij. »Dosedanje aktivnosti želimo nadgraditi tudi s prevajanjem tekstov v angleščino in tako učinkoviteje pomagati pri odmevnosti slovenskih znanstvenih dosežkov onstran meja,« pravi urednica Nataša Briški. Cilj projekta Slovenska znanost gre v svet je namreč popularizacija slovenske znanosti s poljudnejšo razlago kompleksnih znanstvenih vprašanj in povečanjem branosti poljudnoznanstvenih besedil slovenskih znanstvenic in znanstvenikov v tujini. »To bomo dosegli z razvojem sodobnega spletnega portala, na katerem bomo v slovenščini in angleščini objavljali raziskovalne dosežke slovenskih znanstvenikov s področja naravoslovja, tehnike, medicine, biotehnike, družboslovja, humanistike in interdisciplinarnih raziskav na način, ki bo dostopen in privlačen za laične bralce.«

Z razvitim modelom za komuniciranje ustrezno prilagojenih znanstvenih vsebin v slovenščini in angleščini želijo zgraditi most med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami ter širšim domačim in tujim občinstvom, še dodajajo snovalci projekta, ki se je zagnal marca, študenti pa so že prevedli osebne izkaznice piscev in spletno stran medija Metina lista ter osem člankov.

Vodja: Uršula Lipovec Čebron
Sodelavke z Oddelka za prevajalstvo: Nike K. Pokorn, Nataša Hirci, Tamara Mikolič Južnič

Spletna stran projekta: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/.

Namen projekta "Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem" je izoblikovanje priročnika, ki bo pripomogel k boljši komunikaciji pri osnovni zdravstveni obravnavi in je namenjen tako zdravstvenim delavcem/-kam, ki delajo v različnih zdravstvenih ustanovah Slovenije, kot osebam, ki ne razumejo slovenskega jezika in potrebujejo zdravstveno oskrbo v Sloveniji. za sporazumevanje z bolniki, ki ne govorijo slovensko.V okviru projekta je tako izšel Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu v osmih jezikih (v slovenščini, angleščini, francoščini, ruščini, kitajščini, arabščini, perzijščini in albanščini) in je brezplačno dostopen na spletni strani: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si/.

V projektu so sodelovale Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije. Projekt sta sofinancirala Evropska Unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Ministrstvo za notranje zadeve.

VODJA: dr. Š. Vintar
TRAJANJE: 2011 - 2014

Spletna stran in več informacij:SIGNOR in SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/signor/
Korpus in slovnica Slovenskega znakovnega jezika je projekt, ki je namenjen izgradnji uravnoteženega in reprezentativnega korpusa označenih video posnetkov Slovenskega znakovnega jezika (SZJ). S korpusom bomo omogočili izdelavo: najprej standardiziranega opisa kretenj in pomenskih oznak in nato pilotske slovnice SZJ.
Korpus bo sestavljen iz spontanih in pripravljenih besedil in uporabnikov iz različnih starostnih skupin, spola in regij. Posnetki bodo ročno označeni s pomenskimi oznakami z uporabo programskega orodja ELAN. Korpus pomenskih oznak bo nato analiziran polavtomatsko na podlagi kvantitativnih podatkov.
V drugem delu bomo zgradili frekvenčno listo kretenj in ugotovili osnovni standard kretenj SZJ. Poleg tega bomo podatke jezikovno analizirali, da ugotovimo skladenjske, oblikoslovne, leksikalno-semantične in besedilne ravni SZJ.

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2010 - 2013

Več informacij: SICRIS

V luči vedno močnejših migracijskih tokov ljudi različnih etničnih in jezikovnih skupin ne le znotraj Evropske unije, ampak tudi s področij zunaj nje, postaja vprašanje komunikacije za potrebe različnih javnih ustanov eno od ključnih problemov sodobne družbe. Kako vzpostaviti učinkovito komunikacijo za potrebe zdravstva, je eno od pomembnih odprtih vprašanj v veliki večini članic Evropske unije, še posebej po zadnji širitvi. Ko je Slovenija postala članica Evropske unije, je postala država, v katero se je začelo priseljevati vedno večje število migrantov (tako ekonomskih kot političnih), ki so prihajali iz jezikovnih okolij, ki niso bila več znana splošni slovenski javnosti. Mnogi migranti stopajo v stike s slovenskim sistemom zdravstvenega varstva, vendar ne uspejo vzpostaviti uspešne komunikacije z medicinskim osebjem, kar vodi v dolgotrajno, včasih napačno zdravljenje in večje stroške.
Dejstvo, da tolmačenje za potrebe zdravstvenega varstva v Sloveniji dejansko ne obstaja, odseva pomanjkljivo pravno-formalno podlago, ki bi uredila to področje na celovit način in s tem omogočila njegov nadaljnji razvoj. Trenutno se komunikacija z bolniki, ki ne govorijo jezika, ki bi bil znan zdravstvenemu osebju, razvije le s pomočjo improvizacije in z uporabo dobre volje vseh udeležencev v komunikaciji. Zato je potreba po organizaciji učinkovitega tolmačenja v zdravstvu razvidna le tistemu krogu ljudi, ki ga potrebujejo za vzpostavitev uspešne komunikacije.
Predlagana raziskava predstavlja odziv na povečano potrebo po tolmačenju. Po eni strani bo analizirala stanje tolmačenja v različnih javnih službah (PSI) v Sloveniji in skušala izboljšati zavedanje potrebe po omogočanju PSI med odgovornimi osebami za zdravstvo v Sloveniji, po drugi strani pa bo imela tudi proaktivno vlogo, in sicer z izpolnitvijo vseh potrebnih zahtev za implementacijo programa za usposabljanje tolmačev za potrebe zdravstva, ki bi se odzval na specifične potrebe Slovenije. Pričakuje se, da bo raziskava sprožila jasno zahtevo po tem, saj se vedno več izvajalcev zdravstvenih storitev sooča z reševanjem težav bolnikov, ki ne govorijo slovenskega ali drugih jezikov, ki bi jih zdravstveno osebje razumelo.
Glavni cilji predlagane raziskave so naslednji:

  • pregled in analiza stanja na področju tolmačenja za potrebe javnega sektorja v Slovenji;
  • seznam literature o tolmačenju za zdravstvene potrebe v Sloveniji in kritična obravnava zakonodaje, ki ureja tolmačenja za potrebe skupnosti;
  • zbrali se bodo podatki o morebitni rabi IT orodij za vzpostavitev tolmačenja za zdravstvene potrebe v Sloveniji
  • ozaveščanje potrebe po tolmačenju v zdravstvu in vzpostavitev osnov za začetek tovrstnih aktivnosti v Sloveniji;
  • oblikovanje kurikuluma za izobraževanje tolmačev za potrebe zdravstva in priprava ustrezne dokumentacije;
  • implementacija in evalvacija oblikovanega kurikuluma za tolmače v zdravstvu; priprava učnega materiala; izbor in usposabljanje učiteljev;
  • izoblikovanje predloga, kako organizirati omrežje za posredovanje tolmačev za potrebe zdravstva v Sloveniji;
  • diseminacija rezultatov projekta.

Vodja predlaganega projekta ima izkušnje z vodenjem projektnih skupin tako nacionalnih raziskovalnih projektov in programov kot tudi bilateralnih. Njegovo raziskovalno delo je povezano tudi z jezikovnotehnološko in korpusnojezikoslovno podporo tolmaškemu delu. V projektni skupini sodelujejo raziskovalci z Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, ki so bili tudi partnerji v evropskem projektu MedInt - Development of a curriculum for medical interpreters (134007-LLP-2007-AT-GRUNDTVIG-GMP), in Oddelka za slavistiko, saj govorci jezikov zahodnega in vzhodnega Balkana med najštevilčnejšimi potencialnimi uporabniki tolmačenja v zdravstvu. Konzorcijski partnerji so tudi raziskovalci Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

VODJA: dr. Š. Vintar
TRAJANJE: 2009 - 2012

Več informacij: SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/spook/
Projekt Slovensko prevodoslovje - viri in raziskave je prvi obsežnejši raziskovalni projekt s področja prevodoslovja v Sloveniji, ki se posveča predvsem ustvarjanju raziskovalne infrastrukture za različne prevodoslovne raziskave, tj. prevodoslovnega korpusa, in izvajanju temeljnih raziskav. Izhodiščna raziskovalna hipoteza je, da se jezik prevodov pomembno razlikuje od jezika izvirnikov, pri čemer tu ne gre za pojave, povezane s kakovostjo prevoda, ampak za t.i. prevodne univerzalije, se pravi na različnih jezikoslovnih ravneh izkazane lastnosti ali posebnosti. Za zbiranje raziskovalnih dokazov je najprimernejša korpusna metoda, ki omogoča kvantitativne primerjave izvirnih in prevedenih besedil. V okviru projekta bo tako nastal Slovenski prevodoslovni korpus (SPOOK), večjezični vzporedno-primerljivi korpus angleško-, nemško-, francosko- in italijansko-slovenskih prevodov z izvirniki ter primerljivimi slovenskimi izvirnimi besedili. V drugi fazi bodo opravljene analize korpusa, rezultati analiz pa bodo objavljeni v znanstveni monografiji.

Aplikativni projekti

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2007 - 2009

Spletna stran in več informacij: STPin SICRIS

Cilj projekta je razvoj terminološkega portala, na katerem bodo dostopne številne terminološke zbirke, osnovne informacije o načelih terminološkega dela in orodja za standardizacijo terminoloških zbirk ter konverzijo v odprt standarden format TBX. S pomočjo pretvorbenih modulov in preproste DTD bo mogoče preoblikovati različne vrste že obstoječih terminoloških zbirk iz različnih virov v format XML in jih združiti v enotno zbirko TBX. Poleg tega bodo na portalu dostopna tudi orodja za luščenje in označevanje terminologije v besedilih.

Podoktorski projekti

VODJA: dr. D. Fišer
TRAJANJE: 2010 - 2012

Več informacij: SICRIS

Spletna stran projekta: http://lojze.lugos.si/darja/sl...
Cilj projekta je razvoj jezikovno-neodvisne metode za gradnjo wordneta iz primerljivih korpusov. Le-ti v zadnjem času postajajo vse bolj popularno orodje na področju računalniškega, korpusnega in kontrastivnega jezikoslovja, pa tudi prevodoslovja, saj je vzporednih korpusov na voljo zelo malo, v omejenem obsegu in za majhen nabor jezikovnih parov ter strokovnih področij. Raziskav na primerljivih korpusih na področju slovenske leksikalne semantike še ni opravljenih, zato predlagan projekt predstavlja pomemben mejnik v slovenskih korpusnih, pa tudi jezikovnotehnoloških raziskavah. Ne samo, da bo rezultat projekta utemeljena, preizkušena in jezikovno neodvisna metodologija luščenja prevodnih ustreznic iz primerljivih korpusov, temveč bo v okviru podoktorske raziskave nastal tudi semantični leksikon, ki je poravnan z wordneti za številne druge jezike in tako uporaben za eno- in večjezične računalniške aplikacije. Izdelani wordnet s tem zapolnjuje vrzel v jezikovnih virih za slovenščino in postavlja temelje za širšo, semantično obogateno izrabo slovenskih korpusnih virov.

VODJA : dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2001 - 2004

Več informacij: SICRIS

Raziskovalni projekt bo poskušal prikazati, da je vsak prevod odraz posebnega razumevanja izvirnika. Prevod bo tako označeval vsako razumevanje ali prilaščanje besedila, kjer bralec ali prevajalec vsebine besedila in besedilni svet obravnavanega besedila prevaja iz območja tujosti v območje domačnosti, jih pri tem drugači, preoblikuje in prilagodi svojemu spoznavnemu svetu. Tako prevod ne bo pojmovan zgolj kot preoblikovanje besedila pri prenosu iz enega jezikovnega koda v drugega, temveč kot splošna hermenevtična naloga, ki nam jo nalaga vsako besedilo. Raziskava se bo osredotočila na eni strani na znotraj jezikovne prevode oziroma prebesedenja angleških srednjeveških besedil, ki ravno tako kot prevodi iz tujih jezikov razkrivajo različna prevajalčeva razumevanja besedila. Na drugi strani pa se bo raziskava usmerila v različne interpretativne posege prevajalcev pri prevodu iz enega jezika v drugega in skušala poudariti, v kolikšni meri osebne sposobnosti prevajalca in njegovo razumevanje jezika v veliko večji meri vplivajo na prevod kot druge zunanje določitve, na primer narodnost in materni jezik. Ker pa je za uzaveščenje tega interpretativnega značaja prevajanja nujno potrebna prisotnost teoretičnega diskurza o prevajanju, je prednostna naloga tega projekta tudi to, da ustvari delo, ki bi slovenskemu bralcu predstavilo temeljna teoretična besedila in smeri v teoriji prevajanja.

VODJA: dr. M. Schlamberger Brezar
TRAJANJE: 2001 - 2004

Več informacij: SICRIS

Analiza govorjenega in zapisanega diskurza, torej besedila v kontekstu izrekanja ali pisanja, omogoča nova spoznanja v pojmovanju sporazumevanja. Ta pristop je v anglosaškem in francoskem jezikoslovju razširjen, pri nas pa še nima velikega vpliva na poučevanje in prevajanje.Pričujoča raziskava se ukvarja z analizo govorjenega in zapisanega diskurza. Delovala bo v treh modulih, fonološkem, skladenjskooblikoslovnem in diskurzivnem. Temelji na hipotezi, da v besedilu samem obstajajo mehanizmi strategij, ki se jih poslužujejo govorci za doseganje jezikovnih in izvenjezikovnih ciljev v sporazumevanju. Strategije so del vseh treh modulov in delujejo predvsem nadpovedno in medbesedilno. Zato se za temelj analize uporablja pragmatični pristop analize besedila v kontekstu.Analiza besedil v kontekstu bo potekala na primerljivih tipičnih posnetih in transkribiranih besedilih v francoskem in slovenskem jeziku, kar bo omogočalo celostno sociokulturno primerjavo. Rezultati analize govorjenih besedil bodo primerjani z rezultati v obstoječih korpusih Tresor de langue francaise in Fida.Fonetični modul obsega raziskave v segmentalni (glasoslovje) in nadsegmentni (prozodija) primerjalni fonetiki, ki omogočajo formalno opisovanje in primerjavo posameznih ravni v različnih jezikovnih sistemih. Najpomembnejše razlike med slovenščino in francoščino so opazne na področju prozodije, se pravi na področju naglaševanja in stavčne intonacije. V francoščini ima poleg intonacije tudi naglaševanje posebno pomembno vlogo v oblikovanju govornih strategij. Skladenjskooblikoslovni modul vsebuje predvsem analizo skladenjskih in oblikoslovnih pojavov, ki so vsaj delno odvisni od sobesedila, torej določnost, besedni red, rabo povezovalcev, členkov, prislovov v slovenščini in francoščini. Rezultati, pridobljeni s kontrastivno analizo, bodo omogočali odpravljanje napak Slovencev pri prevajanju in učenju francoščine. V okviru projekta se predvideva tudi izdelava študije slovenskih napak pri učenju francoščine. V diskurzivnem modulu bo poudarek na argumentacijskih strategijah, ki so same po sebi že del jezikovne zavesti govorca, in na modalnosti, ki se izraža v francoščini predvsem s prislovi, lahko tudi v kombinaciji s povezovalci, v slovenščini pa s členki. Tudi za ta modul je predvidena praktična aplikacija prepoznavanja zakonitosti diskurzivnih strategij za poučevanje na ravni visokošolskega študija.

 

Bilateralni projekti

VODJA: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 01. 01 .14 - 31. 12. 15

SPLETNA STRAN
 
Prevod je imel v slovenski družbi od nekdaj posebno vlogo in izjemen vpliv na razvoj in izoblikovanje slovenskega jezika in književnosti: prevod je bil prisoten že v prvih zapisih slovenskega književnega jezika ter je tako tvorno oblikoval jezik in celotno literarno produkcijo. Odločilni vpliv prevodov najdemo v poglavitnih literarnih žanrih: slovenska proza se je v marsičem zgledovala po prvih protestantskih prevodih Svetega pisma iz 16. stoletja, prevod je tudi prvo slovensko posvetno dramsko besedilo iz 18. stoletja, celo slovenska romantična poezija devetnajstega stoletja se je v veliki meri oblikovala prek prevodov iz nemščine. Ker je prevod igral tako pomembno vlogo v kulturnem razvoju, so nekatere osrednje osebnosti slovenske kulture, še posebej po pomladi narodov leta 1848, tudi teoretično pisale o vlogi in pomenu prevoda za slovenski kulturni razvoj. Čeprav je bila prevodna izmenjava tradicionalno najintenzivnejša z nemško kulturo, se je ta trend v dvajsetem stoletju obrnil in sedaj prevodi iz in v angleščino popolnoma prevladujejo slovenski prevodni trg.

Raziskovalno sodelovanje med Oddelkom za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in red. prof. Brianom Baerjem z Univerze v Kentu se bo tako osredotočil na obravnavo predvsem naslednje problematike:
a) prevodno izmenjavo med obema kulturama
b) izoblikovanje nacionalnega prevodnega polja
c) pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli.

Prevodno izmenjavo med obema kulturama bomo opredelili tako, da bomo ugotovili, katera slovenska besedila so bila prevedena in objavljena v Združenih državah Amerike in obratno. Zanimala nas bo recepcija teh besedil, kateri žanri so se prevajali, kakšen je bil vpliv prevodne literature na kulturni razvoj vsake izmed obravnavanih kultur itd.

Izoblikovanje nacionalnih prevodnih polj bomo obravnavali tako, da bomo določili poglavitne akterje, ki delujejo v teh poljih: od najuglednejših prevajalcev do najvplivnejših založniških hiš, pokroviteljev prevodnih projektov itd.

Pojav kulturnospecifične prevodoslovne misli bo začrtan prek analize metabesedil k najpomembnejšim prevodom, ki so nastali v tem obdobju: to pomeni, da bomo kritično pregledali uvode, spremne besede, besede prevajalcev in druga besedila, v katerih so prevajalci ali drugi teoretiki izražali teoretične misli o prevodu. Sodelovanje s red. prof. dr. Brianom Baerjem na tem področju bo še posebej plodno, saj se dr. Baer uvršča med najpomembnejše sodobne raziskovalce prevodoslovne misli evropskega vzhoda, še posebej ruske oz. sovijetske provenience.
Rezultati projekta bodo objava vsaj dveh člankov na to temo in izdelava spletne strani, ki bo ponujala dostop do virov in rezultatov projekta. Spletna stran bo odprta za javnost in bo tako tudi pomagala k večji odmevnosti slovanske in srednjeevropske prevodoslovne misli.

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 01. 01. 14 - 31. 12. 15

Pri izobraževanju tolmačev je pomemben razvoj tolmaških spretnosti s treningom, ki simulira realno situacijo. Pri konferenčnem tolmačenju se za to uporablja tolmaške kabine, za tolmačenje v javnem sektorju, npr. sodišču, zdravstvenih ustanovah, azilnem postopku, pa je simulacija realnih situacij bistveno težja. Tu tolmačenje poteka z nepredvidljivimi jezikovnimi kombinacijami, prav tako pa je večinoma privatne, zaupne narave, zaznamovano tudi z omejitvami, ki jih povzroča institucionalno okolje, kot je to npr. v azilnem postopku. Vse te omejitve onemogočajo uporabo realnih situacij in so poseben raziskovalni izziv.

Cilj projekta je tako:

  • Evaluirati obstoječa virtualna okoja za trening tako konferenih tolmačev kot tolmačev v javnem sektorju.
  • Pripraviti načrt, kako obstoječa okolja nadgraditi za trening tolmačev v javnem sektorju oz. kako zgraditi nova. Ta naj temeljijo na video repozitoriju različnih tolmaških situacij, in sicer tako realnih kot tudi odigranih. Posamezni primeri v različnih jezikih se glede na potrebe posameznega okolja podnaslovijo oziroma sinhronizirajo in tako služijo kot model za opazovanje. Tak pristop nam omogoča vstopanje v situacije z različnimi jezikovnimi kombinacijami in različnimi kulturnimi okolji.
  • Zgraditi testno virtualno okolje za tolmače v javnem sektorju in ga evaluirati.

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2011 - 2012

Cilj projekta je analizirati stanje na področju tolmačenja v javnem sektorju v obeh državah ter predlagati konkretne rešitve, ki ustrezajo zakonodaji EU glede enakopravnega obravnavanja državljanov drugih držav čanic ter vseh tistih, ki v EU prihajajo iz tretjih držav, še posebej, ko gre za posebej ranljive skupine, kot so prosilci za azil, begunci in otroci. Finska ima na tem področju že veliko izkušenj in velja za eno od držav, ki v praksi udejanja načela jezikovnih pravic kot temeljnih človekovih pravic, kar bo izhodišče za načrt usposabljanja govorcev redke zastopanih jezikov v Sloveniji za potrebe tolmačenja v javnem sektorju.

VODJA: dr. M. Schlamberger Brezar
TRAJANJE: 2010 - 2011

Cilj bilateralnega projekta, v katerem oddelek sodeluje s francoskim raziskovalnim Inštitutom INRIA v Parizu, je nadaljni rayvoj prosto dostopnega francoskega in slovenskega wordneta s korpusnimi metodami. Razvita leksikalna vira, v katerih so semantične informacije med besedami eksplicitno izražene, bosta povezana tudi z angleškim wordnetom, kar bo omogočalo njuno izrabo tudi za večjezične namene.

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 2009 - 2010

Cilj bilateralnega projekta, v katerem oddelek sodeluje z Madžarsko akademijo znansti iz Budimpešte, je vrednotenje uporabnosti pred kratkim razvitih wordnetov za slovenščino in madžarščino v enem najdejavnejših področij računalniške obdelace naravnega jezika - strojnem prevajanju. Prepričani smo, da je s pomočjo wordneta mogoče izboljšati strojno prevajanje, predvsem z izboljšanim razdvoumljanjem večpomenskih besed, pa tudi z iskanjem ustreznih nadpomenk, kadar ni mogoče najti prevodne ustreznice za določeno besedo ali frazo.

VODJA: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2008 - 2010

Cilj skupnega raziskovalnega projekta, ki ga predlagata Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija, in Oddelek za prevajalstvo, Bogazici univerza Bebek, Istanbul, Turčija, je raziskati učinke procesov integracije in globalizacije na založniški trg v Sloveniji in Turčiji in posledično na področje literarnega prevajanja. Projekt se bo še posebej osredotočil na proučevanje prevodnih strategij in jezikovne rabe. Primerjalna študija bo posebej zanimiva, ker sta obe družbi, tako slovenska kot turška, prišli v stik s procesi globalizacije in integracije relativno pozno. Obe družbi tudi uporabljata jezika, ki se ne uvrščata med osrednje evropske jezike, in sta odvisni od prevoda (tako v kot iz maternega jezika), ki odločilno vpliva na jezikovni razvoj. Projekt bo tako poskšal tudi ugotoviti, do kolikšne mere prevod vpliva na jezikovno politiko in načrtovanje v obeh družbah. Cilj projekta bo prikazati, da lahko ista načela, ki jih lahko zasledimo v procesih globalizacije in integracije, najdemo tudi v različnih zgodovinskih obdobjih; da prevod pomembno vpliva na jezikovno načrtovanje in politko ter na podobo, ki jo posamezna družba želi ustvariti za lastne bralce, kot tudi na oblikovanje podobe, ki jo družba želi pokazati drugim.

 

Evropski projekti

7. OKVIRNI PROGRAM

VODJA: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 01. 03. 14 - 31. 08. 18

Spletna stran: http://www.mime-project.org/

MIME je raziskovalni projekt, ki proučuje večjezikovnost v Evropi in ki ga financira Evropska komisija v okviru sedmega raziskovalnega okvirnega programa. Projekt MIME bo s pomočjo interdisciplinarnega pristopa izoblikoval politično relevantne predloge ter določil jezikovne politike in strategije, ki najbolje kombinirajo in povezujejo »mobilinost« in »inkluzivnost«. Ustvarjen je analitičen okvir, ki omogoča preplet različnih konceptov in metod ter njihovo integracijo v prakso. MIME določa, vrednoti in priporoča ukrepe za kompromisne rešitve, ki vključujejo potencialno nasprotujoče si cilje mobilnosti in inkluzivnosti v večjezikovni Evropi. Prepričani smo, da obstoječi kompromisi niso nespremenljiva danost, temveč da se jih da preoblikovati, in sicer tako njihovo simbolično vrednost kot tudi njihove materialne oz. finančne okvire. Po našem mnenju se da ta cilj najbolje doseči prek skrbno oblikovane javne politike in smotrne uporabe obstoječe dinamike v civilni družbi.

VODJA: mag. A. Maček
TRAJANJE: 01. 03. 14 - 29. 02. 16

Projekt TraiLLD, ki ga sofinancira Evropska komisija, je namenjen izobraževanju tolmačev za t.i. manj razširjene jezike. V Evropi zaradi migracij prihaja do multikulturnih družb, kjer se kaže vse večja potreba po skupnostnem tolmačenju tako v sodstvu, zdravstvu in na področju prošenj za politično zatočišče. V sklopu projekta bomo razvili metode in učne module za poučevanje sodnih tolmačev, ki govorijo katerega do jezikov, ki v naših deželah ni tako razširjen, a vlada potreba po kakovostnem tolmačenju (v primeru Slovenije napr. na področju arabskega ali albanskega jezika).

PROJEKTI EVROPSKE KOMISIJE

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 01. 10. 13 - 30. 09. 15

ORCIT – ali Online Resources for Conference Interpreter Training – je projekt, financiran s strani EU, v okviru katerega se razvijajo interaktivna pedagoška orodja za učitelje in študente konferenčnega tolmačenja. Gradi na uspehu britanskega projekta National Network for Interpreting (Nacionalna mreža za tolmačenje) in združuje partnerje iz vrste članic Evropske unije.

VODJA: dr. V. Gorjanc
TRAJANJE: 01. 10. 14 - 30. 09. 15

Evropska unija želi promovirati znanje tudi tako, da zagotavlja lažji dostop do specializiranih izobraaževanj, ki omogočajo lažjo zaposljivost. Projekt je podpora razvoju študijskih programov, ki opremlajo mlade diplomante s profesionalnimi spretnostmi in znanji za konferenčne tolmače. Odgovarja na potrebo po visoko kvalificiranih konferenčnih tolmačih, tako za bolj kot tudi manj uporabljene jezike Evropske unije, prav tako pa tudi jezike, ki jih EU potrebuje za dialog s svojimi partnerji zunaj Unije.

MEDNARDNI PROJEKT MESTNE OBČINE PARIZ

Koordinatorica projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2010-2014 

Spletna stran: HISTRAD

Projekt je posvečen zgodovini literarnega prevajanja v osrednji Evropi, prostoru, ki se razteza od Slovenije do Ukrajine, od Finske do Albanije. Osovni cilj projekta je začrtati razvoj in kulturno vlogo prevajanja ter osvetliti različne vplive in sodelovanja na tem prostoru, ki so prek prevodov vzpostavili edinstven kulturni prostor na tem področju. Namen projekta je vzpostaviti spletno stran s kratko predstavitvijo temeljnih besedil in pomembnejših prevajalcev za izbranih 16 jezikov. Drugi cilj projekta je izoblikovanje monografije, v kateri bo predstavljena zgodovina literarnega prevajanja za izbranih 16 jezikov. Projekt finančno podpira mestna občina Pariz. Na projektu sodeluje 25 francoskih in tujih raziskovalcev. Nosilec projekta: INALCO – Institut National des Langues et Civilisations Orientales. Sodelujoči raziskovalci v Sloveniji: David Limon, Nataša Hirci.

EVROPSKI PROJEKTI LIFELONG LEARNING

VODJA: dr. T. Žigon
TRAJANJE: 01. 01. 13 - 31. 12. 15

Spletna stran: www.transstar-europa.com

Pri mednarodnem projektu »TransStar« (www.transstar-europa.com) sodeluje deset partnerjev iz šestih evropskih držav: Nemčije, Češke, Poljske, Hrvaške, Ukrajine in Slovenije – Univerza Karla Eberharda (Tübingen), Literaturbüro Freiburg, Karlova univerza (Praga), Collegium Bohemicum (Ustí nad Labem), Villa Decius (Krakow), Univerza v Lódžu, Univerza v Zagrebu, Univerza Tarasa Ševčenka (Kijev), Goethe Inštitut (Kijev) in Univerza v Ljubljani.

Namen projekta je umestiti manjše evropske jezike in manj znane kulture na mentalni zemljevid Evrope in njihovim literaturam na njem zagotoviti vidno mesto. V naslednjih treh letih bodo zato na sodelujočih univerzah in kulturnih institucijah v navedenih državah potekala celovita šolanja literarnih prevajalcev in medkulturnih posrednikov, v sklopu projekta se bodo v mrežo povezale izobraževalne in kulturne inštitucije, hkrati pa se bo spodbujal razvoj transkulturnih kompetenc.

Pričakovani cilji projekta so:

  • povezovalno izobraževanje medkulturnih posrednikov v šestih evropskih državah
  • vključitev praktičnih seminarjev literarnega prevajanja v učne načrte sodelujočih univerz
  • vzpostavitev stabilne in trajne mreže med prihodnjimi medkulturnimi posredniki
  • izostritev posluha širše publike za manjše jezike in kulture ter predstavitev manjših jezikov in kultur širši evropski javnosti preko prevodov 
  • spodbujanje kulturne izmenjave med Nemčijo in državami vzhodne ter jugovzhodne Evrope.

Koordinatorica projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2010 - 2013
 
Optimale je mednarodna mreža 64 magistrskih programov, namenjenih izobraževanju prevajalcev. Projekt se veže na delovanje mreže EMT, vendar zajema večje število inštitucij, tudi izven Evrope. Namen mreže je:

  • 1. 1. vzpostavitev zemljevida inštitucij, ki poučujejo prevajanje v Evropi
  • 2. 2. sledenje potrebam trga in družbe ter določitev profesionalnih standardov, ki se vežejo na poučevanje prevajalcev
  • 3. 3. Določitev, opis in diseminacija primerov dobre prakse na področju poučevanja prevajanja
  • 4. 4. izboljšati izobraževanje prevajalcev (vzpostavitev skupne platforme, namenjene poučevanju prevajanje, organizacija delavnic za učitelje)
  • 5. 5. spodbuditi večjo izmenjavo učiteljev in študentov med inštitucijami, ki sodelujejo v mreži OPTIMALE

Interaktivni zemljevid

Interaktivni zemljevid, ki je dostopen na naslednji povezavi, prikazuje obstoječe visokošolske programe za izobraževanje prevajalcev v Evropi. Poudarek je na magistrskih programih, vendar na njem najdete tudi dodiplomske študijske programe, ki se vežejo na izobraževanje prevajalcev. Zemljevid želi podati koristne informacije predvsem študentom, visokošolskim učiteljem in ostalim deležnikom v izobraževanju prevajalcev. Ker se nekatere inštitucije nahajajo zelo blizu ena druge in v osnovnem pogledu niso vse vidne, priporočamo, da si zemljevid na izbranem področju povečate.

Koordinatorica projekta za Slovenijo: U. V. Javoršek
TRAJANJE: 2009 - 2012
 
Spletna stran: SubLanglearn
 
Pri mednarodnem projektu Subtitles and Language Learning sodelujejo predstavniki iz Finske, Litve, Poljske, Španije, Portugalske, Italije, Grčije in Slovenije. Namen projekta je ugotoviti, ali se je tuji jezik mogoče učiti ob gledanju podnaslovljenih televizijskih filmov in nadaljevank, saj mnogo držav kot prevladujočo metodo prevajanja avdiovizualnega gradiva uporablja podnaslavljanje.

Projekt vključuje različne jezikovne kombinacije in upošteva različne tipe učencev (osnovnošolske učence, študente in odrasle) v različnih učnih situacijah.

Pričakovani cilji projekta so:

  • prepoznavanje, opis in diseminacija primerov dobre prakse ter zbiranje informacij o novostih na področju podnaslavljanja in poučevanja tujih jezikov.
  • spodbujanje sodelovanja in izmenjave med sodelujočimi nosilkami na področju podnaslavljanja in poučevanja tujega jezika
  • pomoč Evropi pri razvoju politike, ki promovira učenje tujega jezika s pomočjo rabe podnaslovov na različnih nivojih formalnega in neformalnega izobraževanja. Koordinator: University of Turku, Finland.

Koordinatorica projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn 
TRAJANJE: 2007 - 2009
 
Ustanovitev centra za albanski jezik in magistrskega programa za prevajanja in tolmačenje, vzpostavitev sistema za vrednotenje predhodno pridobljenih neformalnih znanj in ustanovitev interdisiciplinarnega instituta za poučevanje jezika stroke
Koordinator: Univerza Marc Bloch Strasbourg, Francija. Koordinator: Univerza Marc Bloch Strasbourg, Francija. Sodelujoči raziskovalci v Sloveniji: Primož Jurko, Jana Zemljarič Miklavčič

Koordinatorica projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2007 - 2009

Spletna stran projekta: http://www.medical-interpretin...
Cilj mednarodnega projekta MedInt je spodbuditi sodelovanje in izmenjavo izkušenj med projektnimi partnerji z namenom izoblikovanja skupnega programa za izobraževanje tolmačev za potrebe zdravstvenega varstva. Projekt vodi Oddelek za teoretično in uporabno prevodoslovje Univerze v Gradcu (Avstrija), partnerji pa so: oddelki za prevajalstvo Univerze v Ljubljani, Univerze v Germersheimu (Nemčija) in Univerze v Tampere (Finska), KAGes (klinični center v Gradcu) in ZEBRA (terapevtski center v Gradcu).
Predstavnika Oddelka za prevajalstvo na tem projektu sta Nike K. Pokorn in Lars Felgner.

Brošura v štirih jezikih

Koordinatorica projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2005 - 2008
 
Intenzivni program EU bil namenjen prevodoslovnim doktorskim študentom, raziskovalcem, učiteljem in oblikovalcem študijskih programov v evropskem prostoru. Prvi cilj programa je bila razširitev mreže CETRA, in sicer s predstavniki prevodoslovnih centrov iz novih evorpskih članic. Drugi cilj projekta je bilo spodbujanje večje standardizacije magistrskih programov iz prevajanja in tolmačenja ter doktorskih programov iz prevodoslovja in medkulturne komunikacije. Poglavitne aktivnosti projekta so bile letne izmenjave študentov in učiteljev, in sicer na dvotedenskih srečanjih v Italiji in Belgiji, in dodatno uposabljanje v dejavnostih, ki so potekale prek učnih platform. Izsledki projekta so bili izoblikovanje mreže raziskovalcev in učiteljev, ki so skušali doseči večjo stopnjo standardizacije pouka na magistrski in doktorski ravni v okviru bolonjske reforme. Sirši namen projekta je bil tudi spodbujanje globjega razumevanja družbene in kulturne vloge prevoda in izoblikovanje kvalitetnejših programov usposabljanja prevajalcev v Evropi. Koordinator: Katholieke Universiteit Leuven, Belgija. Sodelujoči raziskovalci v Sloveniji: Nataša Hirci. Študentska izmenjave: Nina Grahek Križnar, Urša Vogrinc Javoršek, Iztok Ilc.

Koordinatorico projekta za Slovenijo: dr. N. K. Pokorn
TRAJANJE: 2003 - 2005

Poglavitni namen skupnega projekta, katerega koordinator je bila Univerza v Ljubljani, je bil izoblikovanje in implementacija učnega modula za dodatno izobraževanje učiteljev, ki se srečujejo z razredi, v katerih so študenti, ki prihajajo iz različnih jezikovnih okolij. Prva faza projekta je bila zbiranje podatkov prek vprašalnikov pri vseh partnerskih univerzah. Na osnovi analize potreb, so partnerji izoblikovali učne module, namenjene dodatnemu izobraževanju visokošolskih učiteljev. Organizirana je bila tudi konferenca in objavljena je bila zbirka prispevkov. Koordinator Univerza v Granadi, dr. Dorothy Kelly. Sodelujoči raziskovalci v Sloveniji: David Limon, Nataša Hirci.

 

Colloque 100 ans

À l'occasion du centenaire de l'Université de Ljubljana, le Département des langues romanes et le Département de traduction et interprétation organisent le colloque intitulé

« Contacts linguistiques, littéraires, culturels : Cent ans d'études du français à l'Université de Ljubljana »

À la Faculté des Lettres et de Philosophie de Ljubljana,
du 12 au 14 septembre 2019

 

Contacts linguistiques, littéraires, culturels : Cent ans d'études du français à l'Université de Ljubljana

Ce colloque se veut à la fois un moment privilégié qui nous permettra de dresser le bilan d’un siècle de francophonie à l’Université de Ljubljana, de se souvenir des grands chercheurs qui ont travaillé au sein de l’Université comme Lucien Tesnière et Radivoj Franciskus Mikuš, et, en même temps, une opportunité pour réfléchir ensemble sur l’avenir de l’enseignement et des recherches dans les domaines de la francophonie à l’université et dans le milieu culturel slovène.

Les thèmes de recherche des enseignants-chercheurs dans les domaines de la francophonie du Département des langues romanes et du Département de la traduction et interprétation touchent à la linguistique générale, linguistique contrastive, sémantique lexicale, pragmatique, stylistique, traduction littéraire et spécialisée, théorie de la littérature, critique littéraire appliquée à la littérature française et aux littératures francophones. Pour orienter les débats dans tous les domaines, il s’agirait d’évaluer les courants de pensée, les tendances majeures et les changements advenus dans la période entre 1919 et 2019. Il serait opportun de circonscrire les différences entre les mouvements et les écoles, en insistant sur l’effet de surprise ou de nouveauté, sans oublier les résistances contre les courants novateurs, soit éphémères soit marquants ou décisifs. Finalement, en se penchant sur les études du français en Slovénie, il serait utile de considérer, dans cette même période, les contacts variés avec la France ou les pays francophones, pour mieux juger de leur impact possible sur l’éducation et la culture du pays.

Face à la pluralité des thèmes de recherche, le colloque s’articulera autour de plusieurs volets qui, par leurs orientations différentes et leurs recoupements partiels, susciteront une réflexion sur les liens entre ces domaines d’intérêt et les nouvelles pistes de recherche qui se dessinent pour les années à venir.

Thématique du colloque/Axes de travail :

Envisagé comme un espace de dialogue, chacun des axes thématiques suivants dessine des pistes et des cadres de réflexion autour desquels s’articuleront les propositions de communication :

  • Axe 1 : Linguistique générale. Linguistique appliquée. Linguistique contrastive. Morphosyntaxe. Lexicologie. Sémantique. Pragmatique.
  • Axe 2 : Langue et culture.
  • Axe 3 : Traduction littéraire et spécialisée : pratiques, théories, formation.
  • Axe 4 : Littérature française et littératures francophones.
  • Axe 5 : Didactique de l’enseignement de la langue générale et spécialisée

PUBLIC VISÉ

Le Colloque s'adresse à toute personne intéressée par la langue, littérature, traduction au sens large, notamment :

  • enseignants/chercheurs en linguistique
  • enseignants/chercheurs en littérature comparée
  • traducteurs et autres professionnels du langage
  • enseignants, chercheurs et étudiants LMD

Modalités d’organisation du colloque :

  • Conférences plénières (30 minutes)
  • Sessions de communications : les interventions seront organisées sous forme de communications (20 min. + 10 min. de discussions) ;

Modalités de soumission des propositions :

Un résumé de 300 mots (avec 3 titres de bibliographie), mentionnant le nom de l’auteur, son institution de rattachement et son courriel et l’axe dans lequel s’inscrit sa contribution. Il est à adresser en pièce jointe (format doc.) à l’adresse suivante : colloque100@ff.uni-lj.si

Date limite pour la soumission des candidatures : le 1er avril 2019.

Date de confirmation des propositions acceptées : le 1 juin 2019.

Langues du colloque : slovène, français

Publication des Actes du colloque

Les Actes du colloque seront édités en français sous forme de volume imprimé, publié par la Maison d’édition de l’Université de Ljubljana.

Taxe de participation :

Frais d’inscription : 100 eur payable avant le 15 juillet 2019, après l’acceptation du résumé (incluant les modalités de paiement)

Étudiants, retraités, chômeurs : 75 eur

Les frais de voyage et de séjour sont à la charge des participants.

 

Comité scientifique (par ordre alphabétique)

  • Irina Babamova, Université St. Cyrille et Méthod, Skopje
  • Samir Bajrić, Université de Bourgogne
  • Florence Gacoin-Marx, Université de Ljubljana
  • Meta Lah, Université de Ljubljana
  • Jean-Léo Léonard, Université Paris-Sorbonne
  • Adriana Mezeg, Université de Ljubljana
  • Zvonko Nikodinovski, Université St. Cyrille et Méthod, Skopje
  • Gregor Perko, Université de Ljubljana
  • Vladimir Pogačnik, Université de Ljubljana
  • Patrice Pognan, INALCO
  • Mojca Schlamberger Brezar, Université de Ljubljana
  • Tone Smolej, Université de Ljubljana
  • Thomas Szende, INALCO
  • Sonia Vaupot, Université de Ljubljana
  • Metka Zupančič, Université d'Alabama

 

PROGRAMME FINAL

RECUEIL DES RÉSUMÉS

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...