Dodatne informacije

Več kot polovica programa, tj. za 69 KT oz. 57.5 %, je izbirnega; od tega je notranje izbirnosti za 57 KT in zunanje izbirnosti za 12 KT. Študenti in študentke lahko izbirajo med prevajanjem tehniških in znanstvenih besedil, humanističnih, promocijskih, pravnih, političnih, literarnih besedil, podnaslavljanjem, terminologijo, leksikologijo, semantiko, kontrastivno leksikologijo itd.

Vpisnino ali šolnino pobira izključno matična univerza, razen v primeru študija na ISIT-u, kjer partnerska univerza zaračunava stroške vpisnine v višini 3500 evrov za semester.

Študentom je v okviru mobilnosti na partnerski univerzi priznan status rednih študentov in imajo prost dostop do vseh ustanov partnerske univerze.

 Lokalne pristojbine in zdravstveno zavarovanje so na partnerskih univerzah lahko različne.

• avtomatično priznanje vseh opravljenih obveznosti na partnerski univerzi v tujini
• tesnejši stik s ciljno in izhodiščno kulturo in jezikom, kar je nujno za uspešno prevajalsko delo
• ponudba najatraktivnejših in najkvalitetnejših predmetov vseh treh inšitucij
• zagotavljanje visoke kvalitete s skupnimi vpisnimi pogoji in zaključnimi zagovori magistrskih nalog
• dosežen naziv je priznan v Sloveniji in Franciji
• večja zaposljivost in konkurenčnost diplomantov
• s Francijo se izvajata dve skupni diplomi, in sicer med Univerzo v Ljubljani in INALCO-jem in Univerzo v Ljubljani in ISIT-om.

Magister oz. magistrica prevajanja.

Obvezni semester na partnerski univerzi je tretji semester.
Uradi za mednarodne odnose na univerzah (oziroma ustrezni organi na posameznih ustanovah) pomagajo gostujočim študentom tako, da jim nudijo pomoč pri iskanju informacij o bivališčih, infrastrukturi, jezikovnih in po potrebi o določilih o vizumih itn.
Sodelujoče univerze ne odgovarjajo za škodo, nezgode in podobne primere, ki jih namerno povzročijo (gostujoči) študenti in v tej zvezi od njih ni mogoče zahtevati nobene odgovornosti. Upoštevajo se zakonski predpisi, ki veljajo na posamični matični univerzi.
Študenti morajo sami kriti stroške, ki nastanejo zaradi njihovega sodelovanja v magistrskem študiju, potne stroške, bivališče in druge življenjske stroške. Študenti lahko zaprosijo za finančno pomoč in štipendije iz različnih programov mobilnosti. Partnerske univerze si bodo prizadevale za recipročnost.

Program omogoča, da študenti in študentke temeljne jezikovne in kulturne kompetence nadgradijo s prevodoslovnimi in prevodnimi. Diplomanti in diplomantke tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelajo pisni, govorni ali multimedialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in francoščini) oz. kulturi izpolnjuje zastavljeni cilj. Magistrice oz. magistri pridobijo visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; so sposobni lektorirati in preoblikovati besedila za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni so za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; pridobijo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Magistrski program tako prevajalke in prevajalce usposobi za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.

Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo magistrom oz. magistricam omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci oz. prevajalke soočali pri svojem delu.

Splošne kompetence

V skladu z dublinskimi deskriptorji bo magistrski naziv podeljen študentom in študentkam, ki bodo:

• izkazali, poglobili in utrdili znanje in razumevanje, ki izhaja iz védenj, pridobljenih na prvi stopnji, ter s pomočjo tega znanja in razumevanja izoblikovali osnovo, na kateri je mogoče izvirno izoblikovati in/ali uporabiti nove zamisli predvsem v raziskovalnem okolju;
• znali uporabiti svoje znanje in vedenje ter svoje sposobnosti reševanja problemov v novih in neznanih razmerah v širših (ali multidisciplinarnih) kontekstih, povezanih z njihovim področjem študija;
• sposobni povezovati znanje, obvladovati kompleksno problematiko in presojati na osnovi nepopolnih ali omejenih informacij, in to tako, da bodo njihovi zaključki vključevali razmislek o družbenih in etičnih odgovornostih, povezanih z uporabo njihovih znanj in presoj;
• znali jasno in nepristransko posredovati svoje zaključke, doseženo znanje in utemeljitve tako specialistom kot tudi nepoznavalcem;
• znali uporabiti sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
• znali v svoji stroki delovati samostojno in v skupini;
• se znali učiti, tako da se bodo lahko nadalje samostojno strokovno izpopolnjevali.

Predmetnospecifične kompetence

Predmetnospecifične kompetence so izoblikovane v skladu s kompetencami, ki jih je določila skupina strokovnjakov pri Evropski komisiji, zadolžena za uveljavitev evropskega magistrskega študija iz prevajanja. Posamezni tipi kompetenc so med seboj tesno povezani in prepleteni, zato bi nekatere opise lahko našteli pri vseh poglavitnih tipih kompetenc (npr. sposobnost sprejemanja razumnih odločitev).

Pogoji za vpis so usklajeni z Zakonom o visokem šolstvu, ki v 38. a členu (UR I RS št. 119/2007) določa, da se v magistrski študijski program lahko vpiše, kdor je končal: 
študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja:
študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko pravijo med študijem na prvi stopnji v programih za izpopolnjevanje ali z opravljenim izpitom pred vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alinee in študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oz. psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
Pogoje za vpis iz 38. in 38. a člena tega zakona izpolnjuje tudi kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Potek vpisa

Vpis na skupni magistrski študijski program Prevajanje poteka v dveh korakih:

1. Študentje, ki želijo vpisati magistrski študij Prevajanje na Univerzi v Ljubljani, morajo predložiti zahtevane dokumente in se do določenega roka prijaviti k izbirnemu postopku na izbrani matični univerzi in pri odgovornem koordinatorju ali koordinatorici na Oddelku za prevajalstvo. Naloga koordinatorja je usklajevanje in akademski nadzor programa. Koordinator je član izbirne komisije programskega konzorcija.

Vse partnerske univerze na isti dan objavijo isti prijavni rok. Prijavni rok za predizbirni postopek je 30. junij. Univerze v Ljubljani in Parizu predlagajo, da se končni izpiti in izbirni izpiti za skupni program izvedejo v istem časovnem terminu in se tako zmanjšajo stroški. Dejanski vpis na program pa poteka na vsaki univerzi v tistem obdobju, ki ga določa univerza tudi za vse ostale podiplomske programe.

(a) Zahtevani dokumenti za diplomante Medjezikovnega posredovanja (slovenščina, francoščina, angleščina, Univerza v Ljubljani), ki se želijo vpisati na magistrski program Prevajanje: 

• izpolnjen prijavni obrazec
• motivacijsko pismo kandidata
• diploma/ali ustrezno spričevalo
• prepis ali dodatek k diplomi

(b) Število vpisanih študentov na posamezni univerzi je omejeno na 5 ljudi letno. Do omejitve vpisa lahko tudi pride, če jo zahteva ena partnerska univerza. Ker gre za skupni program, taka omejitev velja na vseh treh partnerskih univerzah.

(c) Zahtevani dokumenti za diplomante, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004, in za diplomante z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija, ki se želijo vpisati na magistrski program Prevajanje: 

• izpolnjen prijavni obrazec
• motivacijsko pismo kandidata
• diploma/ali ustrezno spričevalo
• prepis ali dodatek k diplomi
• uspešno opravljen izpit, pri katerem se preverijo jezikovne in kulturne kompetence iz slovenščine, francoščine in angleščine.

Glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko določijo dodatne obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 KT; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Kolegij predstojnika Oddelka za prevajalstvo FF UL.

(d) Izbirna komisija odloča o vrstnem redu in sprejemu prijavljenih kandidatov oz. kandidatk. Komisijo sestavljajo koordinatorji posameznih univerz in še ena oseba iz vsake univerze.

(e) Če kakšen od izbranih kandidatov umakne prijavo, njegovo mesto zasede naslednji po vrstnem redu.

2. Sprejem poteka po postopku, ki velja na študentovi matični univerzi. Matična univerza je tista univerza, na katero se študent vpiše.

Merila ob omejitvi vpisa
 

• povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
• ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
• povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (15 %)
• povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (15 %)
• povprečna ocena iz francoskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz francoskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (15 %)
• bibliografija in nagrade (15 %)

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo.

Na drugostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Prevajanje se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja.

Študentje oz. študentke znanja, pridobljena v raznih oblikah formalnega izobraževanja s področja prevodoslovja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo s kreditnimi točkami. Študentu oz. študentki se lahko prizna do 12 KT, ki lahko nadomestijo zunanje izbirne predmete študijskega programa. Na podlagi individualnih vlog študentov oz. študent o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanj in spretnosti odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Pri znanjih, pridobljenih na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfolja s področja teoretičnih prevodoslovnih znanj in vedenj, se študentu oz. študentki lahko prizna do 12 KT, ki lahko nadomestijo zunanje izbirne predmete študijskega programa. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent, ki je objavil članek v znanstveni reviji, ki ji stroka priznava znanstveno relevantnost, lahko zaprosi za priznanje članka namesto dela magistrske naloge (do 10 KT). O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent oz. študentka lahko zaprosi tudi za priznanje vsebin prevajalske prakse (6 KT) na podlagi dokazil o opravljenem praktičnem prevajalskem delu v prevajalskem okolju. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študentu oz. študentki se tako lahko skupaj prizna 28 KT.

Študentu oz. študentki drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa »Prevajanje« se na osnovi delovnih izkušenj in strokovnih referenc, ki jih izkazuje s portfolijem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti znotraj vseh delov študijskega programa. Priznavanje študijskih obveznosti je v domeni posameznih nosilcev predmetov. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog in pisnih mnenj nosilcev posameznih predmetov odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Določila o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih med študijem, v kolikor je v obliki učnega sporazuma to dogovorjeno vnaprej.

Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s 151.-153. členom Statuta Univerze v Ljubljani:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik magistrskega univerzitetnega študijskega programa druge stopnje mora študent oz. študentka v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 54 KT.
Za dokončanje študijskega programa druge stopnje mora študent oz. študentka v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi in drugi letnik, v skupnem obsegu 120 KT.
V skladu s sklepom Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (43. seja senata FF z dne 25. 5. 2005) in s 153. členom Statuta Univerze v Ljubljani se lahko študentu oz. študentki pri prehodu v višji letnik izjemoma spregleda do 6 KT študijskih obveznosti (10 % skupnega števila KT za posamezni letnik), če ima za to opravičljive razloge. Opravičljivi razlogi so navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Spregledane študijske obveznosti mora študent oz. študentka opraviti pred vpisom v višji letnik.

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent oz. študentka, ki ni opravil oz. opravila vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje.

Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega študijskega programa so opravljene študijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25 % skupnega števila KT za posamezni letnik). Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni z 238. členom, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Študentom in študentkam glede usmerjanja v različne smeri študija, izbire posameznih modulov znotraj študijskih programov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, svetujejo predstavniki študentov, tutorji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru govorilnih ur.

Zbranih 120 KT:

• opravljene vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti
• pozitivno ocenjeno magistrsko delo (20 KT)
• uspešen zagovor magistrskega dela (2 KT)
• opravljen magistrski izpit (2 KT): prevod iz in v angleški ter iz in v francoski jezik z zagovorom ROKI

Jezik magistrskega dela na skupnih programih Oddelka za prevajalstvo FF UL

V skladu z 12. členom Pravilnika o magistrskem delu in zaključku študija na programih druge stopnje FF UL se magistrsko delo na skupnem magistrskem programu Prevajanje (smer slovenščina-angleščina-francoščina) piše v francoskem jeziku.

Magistrsko delo na skupnih programih mora vsebovati daljši povzetek v slovenskem jeziku, in sicer v obsegu od 5 do 7 strani (tj. od 7500 do 10 500 znakov).

Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo.

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno):

• 10 (odlično): izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami
• 9 (prav dobro): nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami
• 8 (prav dobro): solidni rezultati
• 7 (dobro): dobro znanje, vendar z večjimi napakami
• 6 (zadostno): znanje ustreza minimalnim kriterijem
• 5-1 (nezadostno): znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Ocene z INALCO-ja in ISIT-a se pretvarjajo po naslednjem ključu:

Prehajanje med programi je določeno skladno s Merili za prehode med študijskimi programi (Ur. l. RS št. 45/94 in 78/98); Statutom UL (181.-189. členom); Zakonom o visokem šolstvu – ZviS-UPB3 (Ur. l. RS št. 119/06); Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – ZviS-E (Ur. l. RS št.94/06).

Prehajanje na skupni magistrski študij Prevajanje na FF UL

a) med univerzami je določeno glede na 189. člen statuta UL:

• kandidat oz. kandidatka mora za prehod na študij prevajanja na FF UL izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan;
• senat FF UL odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati, na predlog Oddelka za prevajalstvo.

b) med študijskimi programi UL je mogoč prehod na študij prevajanja na FF UL le s programov za pridobitev magistrske izobrazbe druge stopnje; prehajanje je določeno glede na 183. člen statuta UL:

• prehod na študij prevajanja je mogoč, če se kandidatu pri vpisu v študijski program prevajanja lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu;
• kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študija prevajanja, izpolniti prijavni obrazec in napisati motivacijsko pismo;
• senat FF UL odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati, na predlog Oddelka za prevajalstvo.

Skupni magistrski program Prevajanje ne predvideva možnosti prehoda med smermi znotraj programa.

Potreba po visoko strokovno usposobljenih prevajalkah in prevajalcih je v slovenskem in evropskem prostoru izjemno velika. Trenutno Slovenija še zdaleč ne more zadostiti tovrstnim potrebam institucij Evropske unije. Vendar pa so potrebe po teh kadrih velike tudi v slovenskem prostoru, kjer se lahko prevajalke in prevajalci zaposlijo kot uslužbenci v javnem ali privatnem sektorju ali pa v svobodnem poklicu. Kot mesta zaposlitve pridejo še posebej v poštev podjetja, javne in zasebne institucije, nacionalne in mednarodne organizacije, medijske hiše ter prevajalske agencije.

Sonia Vaupot (koordinatorica)
Mojca Schlamberger Brezar (skrbnica programa)
Tel: +386 (0)1 241 1500
Fax: +386 1 241 1501
sonia.vaupot@ff.uni-lj.si
mojca.brezar@ff.uni-lj.si

Informacije o vpisu

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Referat za magistrski študij (druga stopnja)
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
Tel.: +386 (0)1 241 1043
Fax: +386 (0)1 425 9337
Kontaktna oseba: Živa Banfi
 

Inštitucije

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo

ISIT - Institut supérieur d’Interprétation et de Traduction
Sarah Bordes
Tel: +33 (0)1 42 22 33 16
Fax: +33 (0)1 45 44 17 67
s.bordes@isit-paris.fr

INALCO - Institut national des langues et civilisations orientales
Elisabeth Collard, secrétariat TRM

Amir Moghani, directeur TRM

Tel.: +33 (0)1 44 74 06 00
Elisabeth.collard@inalco.fr

Amir.moghani@inalco.fr

Če se želite udeležiti preizkusa znanja, ki je pogoj za vpis na magistrski študij prevajanja, izpolnite obrazec.

Obrazec pošljite na elektronski naslov mojca.golob@ff.uni-lj.si ali na naslov

Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Prijave za prihodnje študijsko leto praviloma sprejemamo do konca junija oz. avgusta oz. po razporedu. Obvestili vas bomo o datumu in uri preizkusa znanja jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija). Preizkusi znanja praviloma potekajo meseca junija in septembra na FF v Ljubljani.

Preizkusi znanja za leto 2024 so:

• junijski preizkusi znanja: pisni preizkus bo 1. 7. 2024, ustni del preizkusa bo 8. in 9. 7. 2024. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 25. 6. 2024.
• septembrski preizkusi znanja: pisni del preizkusa bo 27.8. 2024, ustni del preizkusa bo 2. in 3. 9. 2024. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 21. 8. 2024.