Dodatne informacije na Oddelku za prevajalstvo

Magistrski program iz prevajanja usposablja visoko kvalificirane prevajalce in prevajalke, ki bodo strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov. Uspešno absolviran program bo omogočal prevajalkam in prevajalcem, da se bodo lahko profesionalno soočili s trenutnimi zahtevami trga in bodo sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam prevajalskega trga. Magistrice oz. magistri bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz enega ali dveh tujih jezikov; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Magistrski program bo tako prevajalke in prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.

Splošne kompetence:

• govorne in pisne komunikacijske spretnosti na višji stopnji;
• sposobnost in spretnost za timsko delo;
• spretnost samostojnega pridobivanja znanj in vedenj;
• sposobnost za vseživljenjsko učenje v družbi znanja;
• sposobnost analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic na višji stopnji;
• sposobnost razvijanja lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje problemov;
• sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
• sposobnost kritične in samokritične presoje;
• sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki;
• sposobnost avtonomnega delovanja v stroki;
• sposobnost razvijanja kritičnega uma.

Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje in obvladovanje prevajalskih strategij in tehnik;
• sposobnost opisa in teoretične analize prevajalskih procesov;
• sposobnost prepoznavanja prepletenosti empiričnih raziskav s teoretičnimi prevodoslovnimi premisami;
• sposobnost prepoznavanja temeljnih besedil in teoretičnih izhodišč v zgodovini teorij prevajanja;
• sposobnost oblikovanja samostojnega pogleda na status prevoda in prevajalca ter prevajanja;
• sposobnost uporabe prevajalskih orodij;
• besedilne kompetence v slovenščini in enem ali dveh tujih jezikih glede na specifiko besedilnih in komunikacijskih konvencij;
• sposobnost razumevanja in analiziranja besedilnih sporazumevalnih procesov v družbi;
• sposobnost razumevanja soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta na višji stopnji.

Pogoji za vpis so usklajeni s Statutom Univerze v Ljubljani, ki v 117. členu določa, da se v magistrski študijski program lahko vpiše, kdor je končal

• študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja, ki se opredeli z magistrskim študijskim programom;
• študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija in se opredelijo s študijskim programom.

Kandidat oz. kandidatka lahko opravi obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Diferencialni izpiti preverjajo stopnjo znanja delovnih jezikov: znanje slovenščine (CEFR raven C2) in enega ali dveh delovnih jezikov (na CEFR ravni C1) so predpogoj za vpis na magistrski program MA prevajanje na Univerzi v Ljubljani. 

V magistrski študijski program Prevajanje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij humanistika in jeziki ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.

b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi kolegij predstojnika oz. predstojnice oddelka za prevajalstvo FF UL in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk enopredmetnega programa oziroma smeri in od 10 do največ 60 kreditnih točk skupaj na obeh dvopredmetnih programih oziroma smereh.

Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.

Vsaka prošnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.

Merila ob omejitvi vpisa

• povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
• ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
• povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)
• povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)
• povprečna ocena iz drugega tujega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz drugega tujega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Kandidatom in kandidatkam se lahko priznavajo znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jih je kandidat/ka pridobil/a pred vpisom v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja in ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom in učnimi načrti.

Študentje oz. študentke znanja, pridobljena v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja ter izkustvenega učenja (portfolio, projekti, objave avtorskih del ipd.), izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta.

Priznana znanja, usposobljenosti oz. zmožnosti se lahko upoštevajo kot opravljene študijske obveznosti znotraj vseh delov študijskega programa. Iz njih morata biti jasno razvidna tako vsebina kot obseg vloženega dela študenta, da se lahko znanja ovrednotijo s kreditnimi točkami. Na podlagi individualnih dokumentiranih vlog študentov oz. študentk o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmožnosti odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje Filozofske fakultete na predlog posameznega oddelka. Ob tem upošteva Pravilnik o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti Univerze v Ljubljani.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik magistrskega študija Prevajanje mora študentka ali študent opraviti vse obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže najmanj 90% KT, predpisanih s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v obsegu 54 od 60 KT na enopredmetni smeri in 27 od 30 KT na dvopredmetni smeri.

Na Oddelku za prevajalstvo pogoji za ponavljanje letnika niso predvideni.

V primeru, da je študent vpisan na dvopredmetna programa/smeri, ki ju izvajajo različne članice UL, velja kot pogoj za napredovanje oz. ponavljanje tisti pogoj, ki zahteva doseženo višje število KT. Če posamezen dvopredmetni program/smer vsebuje še dodatni pogoj za napredovanje/ponavljanje, pa mora študent izpolniti tudi tega.

Prehajanje med programi se ureja skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi in Statutom UL. O vlogah študentov za prehod med programi odloča pristojni organ fakultete (Odbor za študentska vprašanj in usmerjanje) na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

Na enak način se urejajo tudi prehodi med smermi študijskih programov.

Po končanem študiju magistrant pridobi strokovni naslov magister prevajanja, magistrica prevajanja (okrajšava mag. prev.) oz. magister prevajanja in …, magistrica prevajanja in …. (okrajšava mag. prev. in…)

Če se želite udeležiti preizkusa znanja, ki je pogoj za vpis na magistrski študij prevajanja, izpolnite obrazec.

Obrazec pošljite na elektronski naslov mojca.golob@ff.uni-lj.si ali na naslov

Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Prijave za prihodnje študijsko leto praviloma sprejemamo do konca junija oz. avgusta oz. po razporedu. Obvestili vas bomo o datumu in uri preizkusa znanja jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija). Preizkusi znanja praviloma potekajo meseca junija in septembra na FF v Ljubljani.

Predvideni preizkusi znanja za leto 2025 so:

• junijski preizkusi znanja: pisni preizkus bo 16. 6. 2025, ustni del preizkusa bo 23. in 24. 6. 2025. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 9. 6. 2025.
• septembrski preizkusi znanja: pisni del preizkusa bo 29. 8. 2025, ustni del preizkusa bo 5. 9. 2025. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 25. 8. 2025.

Vstopni izpiti (Prevajanje, Tolmačenje) in preizkusi tolmaških sposobnosti praviloma potekajo v juniju in septembru.

Diferencialni izpiti za vpis na magistrski študij Prevajanje

Slovenščina: povzetek slovenskega besedila v slovenščini.

Tuji jezik:

-          prevod iz tujega jezika v slovenščino,

-          povzetek tujejezičnega besedila v tujem jeziku,

-          ustno preverjanje kompetenc v tujem jeziku.

Splošni pogoj: znanje jezika A (slovenščina) na ravni C2, znanje drugih delovnih jezikov na ravni C1.

Oddelek za prevajalstvo letno dopolnjuje svojo strategijo razvoja na osnovi letnih poročil, ki jih pripravlja za komisijo za kakovost Filozofske fakultete v skladu z načeli kontrole kakovosti Univerze v Ljubljani. Nad to strategijo bdi oddelčna komisije za kakovost, ki jo sestavljajo skrbniki posameznih programov (BA, magistrskih in doktorskih). Na podlagi samoevalvacij programov, ki potekajo na dve leti, ter letnih oddelčnih poročil in študentskih anket oddelčna strateška komisija kritično pregleda osnovno poslanstvo in namen programa ter rezultate letne evalvacije programa. Pri tem se osredotoči predvsem na spremembe, ki jih narekuje razvoj prevajalskega trga in zaposlitveni status študentov, ki so zaključili študij na programu. Skupina tudi določi, katere prvine programa (npr. metode poučevanja, prevajalska orodja, vrednotenje in ocenjevanje) bi bilo smotrno ohraniti, zavreči oz. preoblikovati. Ker se zavzema za vzpostavitev sodelovanja med učitelji in želi spodbuditi razvoj inovativnih tehnik in učenja in poučevanja, strateška skupina letno napiše načrt konktretnih ukrepov, s katerimi seznani tudi fakultetno komisijo za kakovost. Ta komisije na osnovi takšnih načrtov konkretnih ukrepov potem izoblikuje strateški načrt razvoja za celotno Filozofsko fakulteto, ki vsebuje konkretne ukrepe.

Rezultati ankete o zaposljivosti iz leta 2023 

(generacije od 1. oktobra 2019 do 1. novembra 2023)

S pomočjo spletnih anket oddelek spremlja dva glavna vidika zaposljivosti študentov, tj. zaposljivost kot celoto in opredelitev različnih področij, na katerih naši diplomanti najdejo zaposlitev.

V oddelčni anketi je sodelovalo 40 od 65 študentov, ki so dokončali magistrski študij Prevajanje na Univerzi v Ljubljani med 1. oktobrom 2019 in 1. novembrom 2023 (tj. 64% celotnega števila). Skupni podatki kažejo, da je 40 % študentov zaposlenih že pred dokončanjem študija, 35 % se jih zaposli takoj po zaključku študija, 22 % jih začne takrat iskati zaposlitev, 3 % pa postanejo doktorski študenti (gl. graf 1). Šest mesecev po dokončanju študija je le 6 % naših študentov še brez zaposlitve, 52 % jih je zaposlenih v podjetjih, 21 % v institucijah, 15 % je samozaposlenih (6 % anketirancev ni odgovorilo na vprašanje; gl. graf 2). Leta 2023 se je celoten delež nezaposlenih alumnov znižal na 2 % (gl. graf 4).

Z anketo preverjamo tudi, na katerih področjih se naši alumni najpogosteje zaposlijo. Leta 2023 je največ študentov zaposlenih v jezikovni industriji (61 %), in sicer kot samozaposleni ali v prevajalskih podjetjih in različnih nacionalnih institucijah, pa tudi v tiskovnih agencijah in šolah. Tisti, ki ne delajo v jezikovni industriji, so zaposleni v turizmu, odnosih z javnostmi, trženju in diplomaciji (gl. graf 3).

Kar zadeva trende na področju zaposljivosti, opažamo naraščajoče število študentov, zaposlenih v podjetjih in institucijah na področjih, ki ne sodijo k jezikovni industriji, in manjše število samozaposlenih študentov v primerjavi s podatki za obdobje 2013-2018  (gl. graf 4).

Graf 1

Graf 2

Graf 3

Graf 4

Magistrski študij (2. stopnja) je brezplačen za:

• vse državljane EU in
• državljane Hrvaške, Črne Gore in Makedonije, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum,

a le če se vpišejo na redni študij z zaključeno 1. stopnjo študija.

Študij je plačljiv le:

• za vse, ki niso državljani EU ali zgoraj naštetih držav,
• če se kandidat vpiše na izredni študij in
• če na redni študij vpiše kandidat z že doseženo izobrazbo, ki je enakovredna bolonjskemu magisteriju (2. stopnja) - to torej velja za vse kandidate z univerzitetno diplomo (po "starem" sistemu).