Oddelek za prevajalstvo

Dodatne informacije na Oddelku za prevajalstvo

Dodatne informacije o enopredmetnem študijskem programu druge stopnje Prevajanje

Dodatne informacije 

Magistrski program iz prevajanja usposablja visoko kvalificirane prevajalce in prevajalke, ki bodo strokovnjaki za vzpostavljanje komunikacije večinoma med pripadniki različnih kultur in jezikov. Uspešno absolviran program bo omogočal prevajalkam in prevajalcem, da se bodo lahko profesionalno soočili s trenutnimi zahtevami trga in bodo sposobni prilagoditve prihodnjim potrebam prevajalskega trga. Magistrice oz. magistri bodo imeli visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; usvojili bodo sposobnosti lektoriranja in preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni bodo za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; usvojili bodo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Magistrski program bo tako prevajalke in prevajalce usposobil za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.

Splošne kompetence

  • govorne in pisne komunikacijske spretnosti;
  • sposobnost in spretnost za timsko delo;
  • spretnost samostojnega pridobivanja znanj in vedenj;
  • sposobnost za vseživljenjsko učenje v družbi znanja;
  • sposobnost analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic;
  • sposobnost razvijanja lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje problemov;
  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
  • sposobnost kritične in samokritične presoje;
  • sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki;
  • sposobnost avtonomnega delovanja v stroki;
  • sposobnost razvijanja kritičnega uma.

Predmetnospecifične kompetence

  • sposobnost delovanja v večjezikovnem in večkulturnem okolju;
  • sposobnost ustreznega odzivanja v socialno, kulturno in etnično različnih okoljih;
  • besedilne kompetence v slovenščini in dveh tujih jezikih glede na specifiko besedilnih in komunikacijskih konvencij;
  • sposobnost razumevanja in analiziranja besedilnih sporazumevalnih procesov v družbi;
  • sposobnost razumevanja soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta;
  • poznavanje in obvladovanje prevajalskih strategij in tehnik;
  • sposobnost opisa in teoretične analize prevajalskih procesov;
  • sposobnost prepoznavanja prepletenosti empiričnih raziskav s teoretičnimi prevodoslovnimi premisami;
  • sposobnost prepoznavanja temeljnih besedil in teoretičnih izhodišč v zgodovini teorij prevajanja;
  • sposobnost oblikovanja samostojnega pogleda na status prevoda in prevajalca ter prevajanja;
  • sposobnost uporabe prevajalskih orodij.

Dodatne predmetnospecifične kompetence so navedene v obrazcu za učni načrt za vsak predmet posebej.

Pogoji za vpis so usklajeni s Statutom Univerze v Ljubljani, ki v 117. členu določa, da se v magistrski študijski program lahko vpiše, kdor je končal

  • študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja, ki se opredeli z magistrskim študijskim programom;
  • študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija in se opredelijo s študijskim programom.

Kandidat oz. kandidatka lahko opravi obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Diferencialni izpiti preverjajo stopnjo znanja delovnih jezikov: znanje slovenščine (CEFR raven C2) in dveh delovnih jezikov (na CEFR ravni C1) so predpogoj za vpis na magistrski program MA prevajanje na UNiverzi v Ljubljani. 

Na magistrski študij Prevajanja se lahko vpiše

  • vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo iz Medjezikovnega posredovanja ustrezne smeri glede na želeno smer magistrskega študija (izbrani jeziki na magistrskem študiju se morajo ujemati z izbranimi jeziki na dodiplomskem študiju);
  • kandidat oz. kandidatka z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija; kandidat oz. kandidatka mora opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija); glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko prizna ali doda do 60 KT.

Merila ob omejitvi vpisa

  • povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
  • ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
  • povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)
  • povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)
  • povprečna ocena iz drugega tujega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz drugega tujega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (20 %)

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Na drugostopenjskem univerzitetnem študijskem programu »Prevajanje« se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja.

Študentje oz. študentke znanja, pridobljena v raznih oblikah formalnega izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo s kreditnimi točkami. Študentu oz. študentki se lahko prizna do 6 KT, ki lahko nadomestijo zunanji izbirni predmet študijskega programa. Na podlagi individualnih vlog študentov oz. študent o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanji in spretnosti odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Pri znanjih, pridobljenih na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfolija (projekti, elaborati, izumi, patenti, objave avtorskih del ipd.), se študentu oz. študentki lahko prizna do 6 KT, ki lahko nadomestijo zunanji izbirni predmet študijskega programa. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent, ki je objavil članek v znanstveni reviji, ki ji stroka priznava znanstveno relevantnost (gl. priložen seznam), lahko zaprosi za priznanje članka namesto magistrske naloge (15 KT). O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent oz. študentka lahko zaprosi tudi za priznanje vsebin prevajalske prakse (6 KT) na podlagi dokazil o opravljenem praktičnem prevajalskem delu. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študentu oz. študentki se tako lahko skupaj prizna 27 KT oz. 22,5 % študijskega programa.

Študentu oz. študentki drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa »Prevajanje« se na osnovi delovnih izkušenj in strokovnih referenc, ki jih izkazuje s portfolijem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti znotraj vseh delov študijskega programa. Priznavanje študijskih obveznosti je v domeni posameznih nosilcev predmetov. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog in pisnih mnenj nosilcev posameznih predmetov odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Določila o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih med študijem, v kolikor je v obliki učnega sporazuma to dogovorjeno vnaprej.

Podrobnejša navodila glede priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti so navedena na spletni strani UL, in sicer na tem naslovu.

Na tej strani se nahaja tudi obrazec za priznavanje teh znanj in spretnosti, ki ga študent izpolne in odda v Referatu za študentske zadeve FF.

Za napredovanje v drugi letnik magistrskega študija prevajanja mora študent oz. študentka v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 54 KT.

Prehajanje med programi je določeno skladno s 181.-189. členom statuta UL.

Prehajanje na magistrski študij Prevajanje na FF UL

a) med univerzami je določeno glede na 189. člen statuta UL:

  • kandidat oz. kandidatka mora za prehod na študij prevajanja na FF UL izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan;
  • senat FF UL odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati, na predlog Oddelka za prevajalstvo.

b) med študijskimi programi UL je mogoč prehod na študij prevajanja na FF UL le s programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe druge stopnje; prehajanje je določeno glede na 183. člen statuta UL:

  • prehod na študij prevajanja je mogoč, če se kandidatu pri vpisu v študijski program prevajanja lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu;
  • kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študija prevajanja;
  • senat FF UL odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati, na predlog Oddelka za prevajalstvo.

c) iz univerzitetnega študijskega programa Prevajalstvo, izoblikovanega pred bolonjsko reformo:

  • Prehod na študij Prevajanja je mogoč iz univerzitetnega študijskega programa Prevajalstvo, izoblikovanega pred bolonjsko reformo, z jezikovno kombinacijo slovenščina-angleščina-nemščina/italijanščina/francoščina, če ima kandidat uspešno zaključene tri letnike (opravljene vse obveznosti po programu za 1., 2. in 3. letnik), in sicer v prvi letnik študija Prevajanja. Če ima kandidat uspešno zaključene štiri letnike (opravljene vse obveznosti po programu, razen diplomskega dela oz. diplomskega izpita), se mu lahko ob izbiri iste jezikovne kombinacije prizna do 60 KT;
  • Kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študija Prevajanja;
  • Kolegij predstojnika Oddelka za prevajalstvo odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.

d) iz univerzitetnih študijskih programov po starem programu z drugih strokovnih področij, ki imajo uspešno zaključene vsaj tri letnike:

  • Če imajo ti kandidati oz. kandidatke uspešno zaključene tri letnike (opravljene vse obveznosti po programu za 1., 2. in 3. letnik), morajo opraviti izpit, pri katerem se preverijo poznavanje kulture, družbe in literature izbranih jezikov ter jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija); glede na pridobljene kompetence na univerzitetnem študijskem programu in rezultate izpita se lahko določijo dodatne obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 KT.
  • Če imajo ti kandidati oz. kandidatke uspešno zaključene štiri letnike (opravljene vse obveznosti po programu, razen diplomskega dela oz. diplomskega izpita), morajo opraviti izpit, pri katerem se preverijo poznavanje kulture, družbe in literature izbranih jezikov ter jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija); glede na pridobljene kompetence na univerzitetnem študijskem programu in rezultate izpita se lahko prizna do 60 KT.
  • Kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študija Prevajanja;
  • Kolegij predstojnika Oddelka za prevajalstvo odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.

Magistrski program Prevajanje ne predvideva možnosti prehoda med smermi znotraj programa, po prvem letniku pa je omogočena možnost prehoda med programoma Prevajanje in Tolmačenje na Oddelku za prevajalstvo FF UL, in sicer:

prehod iz programa Tolmačenje na program Prevajanje pod naslednjimi pogoji:

  • opravljene vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik v skupnem obsegu 60 KT
  • prehod je možen samo znotraj iste smeri enega in drugega študija (ista jezikovna kombinacija)

prehod iz programa Prevajanje na program Tolmačenje pod naslednjimi pogoji:

  • opravljene vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik v skupnem obsegu 60 KT
  • uspešno opravljen preizkus tolmaških sposobnosti
  • prehod je možen samo znotraj iste smeri enega in drugega študija (ista jezikovna kombinacija).

Po končanem študiju magistrant pridobi strokovni naslov magister prevajanja, magistrica prevajanja (okrajšava mag. prev.).

Če se želite udeležiti preizkusa znanja, ki je pogoj za vpis na magistrski študij prevajanja, izpolnite obrazec.

Obrazec pošljite na elektronski naslov mojca.golob@ff.uni-lj.si ali na naslov

Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Prijave za prihodnje študijsko leto praviloma sprejemamo do konca junija oz. avgusta. Obvestili vas bomo o datumu in uri preizkusa znanja jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija). Preizkusi znanja praviloma potekajo meseca junija in septembra na FF v Ljubljani.

Vstopni izpiti:

  • junijski vstopni izpiti: pisni preizkus bo 28. 6. 2021, ustni del preizkusa bo 5. 7. 2021. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 21. 6. 2021.
  • septembrski vstopni izpiti: pisni del preizkusa bo 2. 9. 2021, ustni del preizkusa bo 6. 9. 2021. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 27. 8. 2021.

Vstopni izpiti (Prevajanje, Tolmačenje) in preizkusi tolmaških sposobnosti praviloma potekajo v juniju in septembru.

Diferencialni izpiti za vpis na magistrski študij Prevajanje

Slovenščina: povzetek slovenskega besedila v slovenščini.

Tuji jezik:

-          prevod iz tujega jezika v slovenščino,

-          povzetek tujejezičnega besedila v tujem jeziku,

-          ustno preverjanje kompetenc v tujem jeziku.

Splošni pogoj: znanje jezika A (slovenščina) na ravni C2, znanje drugih delovnih jezikov na ravni C1.

Oddelek za prevajalstvo letno dopolnjuje svojo strategijo razvoja na osnovi letnih poročil, ki jih pripravlja za komisijo za kakovost Filozofske fakultete v skladu z načeli kontrole kakovosti Univerze v Ljubljani. Nad to strategijo bdi oddelčna komisije za kakovost, ki jo sestavljajo skrbniki posameznih programov (BA, magistrskih in doktorskih). Na podlagi samoevalvacij programov, ki potekajo na dve leti, ter letnih oddelčnih poročil in študentskih anket oddelčna strateška komisija kritično pregleda osnovno poslanstvo in namen programa ter rezultate letne evalvacije programa. Pri tem se osredotoči predvsem na spremembe, ki jih narekuje razvoj prevajalskega trga in zaposlitveni status študentov, ki so zaključili študij na programu. Skupina tudi določi, katere prvine programa (npr. metode poučevanja, prevajalska orodja, vrednotenje in ocenjevanje) bi bilo smotrno ohraniti, zavreči oz. preoblikovati. Ker se zavzema za vzpostavitev sodelovanja med učitelji in želi spodbuditi razvoj inovativnih tehnik in učenja in poučevanja, strateška skupina letno napiše načrt konktretnih ukrepov, s katerimi seznani tudi fakultetno komisijo za kakovost. Ta komisije na osnovi takšnih načrtov konkretnih ukrepov potem izoblikuje strateški načrt razvoja za celotno Filozofsko fakulteto, ki vsebuje konkretne ukrepe.

Rezultati ankete o zaposljivosti v 2018 (generacije od 1. 10. 2013 – 1. 11. 2018)

Na Oddelku za prevajalstvo zaposljivost svojih alumnov spremljamo z letnimi anketami in na podlagi teh anket vodimo natančno evidenco. V obdobju od 1. 10. 2013 do 1. 11. 2018 je magistriralo 98 študentov. Na anketo jih je odgovorilo 38 (39 %).

Po šestih mesecih se zaposli 72 % naših magistrantov, delež nezaposlenih znaša 18 %. Od vseh, ki so magistrirali v obdobju med 1. 10. 2013 in 1. 11. 2018 in ki so odgovorili na anketo, je zaposljivost 76-odstotna (39 % magistrantov je zaposlenih v podjetjih, 8 % v različnih ustanovah, 29% jih je samozaposlenih), medtem ko znaša delež nezaposlenih 8 %. Od vseh zaposlenih alumnov, ki so odgovorili na anketo, jih kar 70 % odstotkov opravlja dela, ki so tako ali drugače povezana s prevajanjem.

6 mesecev po zaključku študija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaposljivost v 2018 (vsi, ki so magistrirali od leta 2013 do 2018)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zaposlitev magistrantov glede na osnovno dejavnost podjetja ali inštitucije (samozaposleni so izločeni)

Magistrski študij (2. stopnja) je brezplačen za:

  • vse državljane EU in
  • državljane Hrvaške, Črne Gore in Makedonije, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum,

a le če se vpišejo na redni študij z zaključeno 1. stopnjo študija.

Študij je plačljiv le:

  • za vse, ki niso državljani EU ali zgoraj naštetih držav,
  • če se kandidat vpiše na izredni študij in
  • če na redni študij vpiše kandidat z že doseženo izobrazbo, ki je enakovredna bolonjskemu magisteriju (2. stopnja) - to torej velja za vse kandidate z univerzitetno diplomo (po "starem" sistemu).

Sodelavke in sodelavci oddelka