Oddelek za prevajalstvo

Pogoji za dokončanje študija

Pogoji za dokončanje magistrskega študijskega programa Tolmačenje

Na Oddelku za prevajalstvo so mentorji pri magistrskih nalogah lahko naslednji učitelji:

doc. dr. Darja Fišer
red. prof. dr. Vojko Gorjanc
red. prof. dr. Ada Gruntar Jermol
izr. prof. dr. Primož Jurko
red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn
izr. prof. dr. Andrea Leskovec
doc. dr. Tamara Mikolič Južnič
doc. dr. Silvana Orel Kos
izr. prof. dr. Neža Pisanski Peterlin
doc. dr. Donald Reindl
red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar
doc. dr. Sonia Vaupot
red. prof. dr. Špela Vintar
doc. dr. Marija Zlatnar Moe
izr. prof. dr. Tanja Žigon
doc. dr. Nataša Hirci
doc. dr. Robert Grošelj
doc. dr. Sandro Paolucci
doc. dr. Adriana Mezeg

Kandidat si izbere le mentorja in se ne dogovarja o somentorstvu, mentor pa lahko glede na predlagano temo kandidata določi somentorja.

doc. dr. Darja Fišer

Jezik moških in ženskih uporabnikov družbenih omrežij, forumov in novičarskih portalov
Žaljivi govor na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
Preklapljanje med jeziki/registri na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
Tujejezične prvine v spletni slovenščini
Neologizmi v spletni slovenščini
Strategije krajšanja sporočil v tvitih (lahko tudi kontrastivno v primerjavi z angleščino/nemščino)
Jezikovne prvine humornih/sarkastičnih izjav na družbenih omrežjih, forumih in novičarskih portalih
Jezik politikov v družbenih omrežjih
Kolaborativna leksikografija
Analiza semantičnega leksikona sloWNet (z eno-, dvo- ali večjezične perspektive, analiza izbrane domene, analiza izbranega jezikovnega problema ipd.)

red. prof. dr. Vojko Gorjanc

Prevajanje/Tolmačenje

Prevajanje in tolmačenje ter pravice avtohtonih manjšin v Sloveniji
Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks
Prevajanje in tolmačenje in pravice slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks
Prevajanje in tolmačenje ter pravice t. i. neavtohtonih etničnih skupin v Sloveniji
Primerjava tudi z drugimi okolji ter zgledi dobrih praks

Tolmačenje

Azilna zakonodaje in tolmačenje v azilnih postopkih - Azilna politika EU in politike držav članic - slovenska azilna politika ter tolmačenje v azilnih postopkih
Jeziki v azilnih postopkih v RS ter izpeljava azilnega postopka (vloga uradne osebe in tolmača)
Pravice državljanov EU in zagotavljanje tolmačenja v upravnih postopkih
Ocenjevanje tolmačenja v slovenščino v institucijah EU: (ne)zadovoljstvo uporabnikov (Evropski parlament, Evropska komisija, tolmačenje v času slovenskega predsedovanja EU)
Jezikovna analiza tolmačenja glede na tip govorjenega besedila: predpripravljeno, spontano, monolog, dialog …

red. prof. dr. Ada Gruntar Jermol

Problem kolokacij pri tolmačenju strokovnih besedil (nemščina-slovenščina)
Terminologija izbranega nemškega strokovnega jezika, primerjalno s slovenščino
Analiza nemškega (govorjenega) strokovnega besedila po različnih parametrih, primerjalno s slovenščino
Problem nominalnih struktur v nemškem besedilu pri tolmačenju v slovenščino

izr. prof. dr. Primož Jurko

Mentalno besedišče: obravnava teorij hranjenja in priklica leksikalnih enot

red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn

Tolmačenje za potrebe družbe:

Različni vidiki tolmačenja za družbo na Slovenskem (kontrastivna obravnava tolmačenja za medicinske potrebe, tolmačenja za potrebe azila ipd.)
Tolmačenje in prevajanje v luči sodobnih evropskih migracij (tolmačenje in prevajanje za potrebe migrantov)

Položaj tolmača v slovenski družbi

Značilnosti tolmaškega polja na Slovenskem v določenem obdobju
Tolmačev habitus v določenem obdobju na Slovenskem (izbor tolmačev določene jezikovne kombinacije, določene specializacije ipd.)

izr. prof. dr. Neža Pisanski Peterlin

Besedilni ali pragmatični elementi pri tolmačenju neliterarnih besedil
Slovensko-angleške medkulturne razlike v retoričnih konvencijah
Znanstvena besedila: kontrastivni in tolmačeslovni/prevodoslovni vidiki
Poljudnoznanstvena besedil: kontrastivni in tolmačeslovni/prevodoslovni vidiki
Tehnična besedila: kontrastivni in tolmačeslovni/prevodoslovni vidiki

red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar

Tolmačenje – pristopi v govorjenem diskurzu, kontrastivna analiza npr.:.

Pretolmačeno besedilo med ustnim in govorjenim besedilom
Analiza tolmačenja konektorjev med francoščino in slovenščino
Tolmačenje in zaznamovalci za modalnost
Dolžina odmika v odnosu do ohranjanja / izgubljanja pomena

doc. dr. Sonia Vaupot

Frazeologija francoskega splošnega oz. strokovnega jezika, kontrastivno s slovenščino
Leksikologija oz. terminologija francoskega splošnega oz. strokovnega jezika, kontrastivno s slovenščino

red. prof. dr. Špela Vintar

Korpus prevodov študentov tolmačenja
Tolmačenje ekspresivnega in čustvenega govora
Kognitivni modeli simultanega tolmačenja – ali vizualni kanal informacij vpliva na kakovost prevoda
Uspešne iskalne strategije pri prevajalcih in tolmačih
Strojno simultano tolmačenje: utopija ali realnost
Empirični pristopi k raziskovanju tolmačenja
Gradnja govornih tehnologij (razpoznavalnika in sintetizatorja) s spletnimi orodji SPICE

izr. prof. dr. Tanja Žigon

Položaj tolmača v družbi:

Značilnosti prevodnega polja na Slovenskem v določenem obdobju, predvsem v 18. in 19. stoletju
Vloga in pomen tolmačev v določenem obdobju v slovenski družbi
Tolmaški poklic v času Avstro-Ogrske (vloga, pomen, posamezni primeri, prevajalčev habitus, prevajalci različnih literarnih žanrov, strokovnih besedil itd.)

Prispevki k zgodovini tolmačenja in tolmačeslovja na Slovenskem:

Tolmačenje za uradne institucije, sodno tolmačenje v 19. stoletju iz nemščine v slovenščino
Primerjava različnih tolmaških strategij (in izdelkov)
Vpliv nemškega jezika na slovenščino in na tolmaško dejavnost v 19. in 20. stoletju

Kulturnospecifični elementi (iz nemščine v slovenščino):

Obravnava medkulturnosti: Kulturne razlike in problemi pri tolmačenju iz ene kulture v drugo
Vloga tolmača kot kulturnega posrednika

Doc. dr. Amalija Maček

Tolmačenje za institucije EU
Kakovost tolmačenja
Uporaba sodobnih tehnologij pri konsekutivnem tolmačenju
Simultano tolmačenje na daljavo – nove tehnologije
Spreminjanje tolmaškega poklica
Izobraževanje tolmačev
Izobraževanje sodnih tolmačev
Izobraževanje tolmačev za azil
Izobraževanje tolmačev za slovenski znakovni jezik

Oddelek vsako leto sprejme program tem ali področij magistrskih del za naslednje študijsko leto. Neizkoriščene teme iz prejšnjih obdobij se prenesejo. Teme so javno objavljene in dostopne študentom. Zaželjeno je, da študent sam predlaga temo, ki bi jo rad obravnaval v svojem magistrskem delu. Program je namreč mogoče dopolnjevati ali spreminjati glede na raziskovalna področja, interese in potrebe oddelka ter glede na želje študentov ob soglasju predvidenega mentorja (oz. mentorja in somentorja).

Mentorji pri magistrskih delih so redno zaposleni pedagoški delavci Filozofske fakultete z doktoratom in učiteljskim nazivom (docent, izredni in redni profesor), ki učijo na oddelku. Kandidat si izbere le mentorja in se ne dogovarja o somentorstvu, mentor pa lahko glede na predlagano temo kandidata določi somentorja.

Pregled razpoložljivih in oddanih naslovov ali tem vodi koordinator za magistrske naloge. Koordinator vodi evidenco o:

razpisanih nalogah v posameznem študijskem letu (po področjih in mentorjih)
oddanih naslovih ali temah
potrjenih dispozicijah magistrskih del, o rokih za dokončanje del in obremenitvah mentorjev.

Tema magistrskega dela je lahko s področja:

splošnega prevodoslovja (teoretična ali empirična tema, npr. eksperiment, anketa)
opisnega prevodoslovja
tolmačenja
podnaslavljanja
računalniško podprtega prevajanja
leksikologije ali terminologije (vključno s frazeologijo; dvojezična)
medkulturnega posredovanja književnosti
jezikoslovja ali besediloslovja, vključno s psiholingvistiko, sociolingvistiko in pragmatiko (kontrastivna)
korpusnega jezikoslovja (enojezična ali kontrastivna)
prevodoslovne obravnave družbe in kulture prvega ali drugega tujega jezika v primerjavi s slovensko družbo in kulturo
prevodoslovne obravnave vsebine in oblik dela EU v primerjavi s slovensko družbeno ureditvijo
drugo na predlog mentorja ali študenta.

Minimalni obseg magistrskega dela je 15.000 do 20.000 besed. Kadar delo vključuje pripravo korpusa, ima ta vsaj 200 enot, obseg besedila magistrskega dela pa se zmanjša na 12.000 do 15.000 besed. Kadar delo vključuje izdelavo glosarja ali slovarja, ima ta vsaj 70 do 100 enot, obseg besedila magistrskega dela pa se zmanjša na 12.000 do 15.000 besed. Glosar je lahko le priloga k magistrskemu delu, ni pa del integralnega besedila naloge.

Ko študent izbere naslov magistrskega dela, se oglasi pri izbranem mentorju, in sicer praviloma do začetka četrtega semestra magistrskega študija. Ta lahko študenta zavrne ali sprejme, glede na število del, ki jih trenutno mentorira. Če mentor študenta sprejme, mora študent predložiti mentorju dispozicijo dela (glej prilogo 1). Če je dispozicija pomanjkljiva, jo mentor lahko vrne v dopolnitev ali popravek. Po potrebi pomaga študentu s konkretnimi napotki. Študent potem temo magistrskega dela prijavi na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del Magistrskega pravilnika FF (obrazec št. 1). Izpolnjeni obrazec odda v koordinatorju za magistrsko delo na Oddelku za prevajalstvo. Tema je potrjena, ko mentor na predpisanem obrazcu potrdi njeno sprejemljivost. Študent odda en izvod končnega besedila dispozicije koordinatorju za magistrsko delo za arhiv. Če pri magistrskem delu sodeluje somentor, da študent en izvod tudi njemu.

Magistrsko delo na Oddelku za prevajalstvo mora poleg predpisanih delov, ki so navedeni in opisani v Magistrskem pravilniku FF, vsebovati poleg izvlečka v angleščini (približno pol strani), tudi povzetek. Povzetek mora biti dolg od 1000 do 1500 besed oz. 3 do 4 strani (1 stran je 1500 znakov brez presledkov ) v tujem jeziku (tj. angleščini, nemščini, francoščini ali italijanščini) oziroma v slovenščini, če je delo pisano v tujem jeziku. Pri navajanju virov se študent ravna po oddelčnih navodilih o citiranju (priloga 2).

Magistrsko delo na Oddelku za prevajalstvo je praviloma napisano v slovenskem jeziku. Kadar slovenščina ni materni jezik študenta ali mentorja, študent in mentor lahko zaprosita Senat FF, da odobri pisanje naloge v tujem jeziku. Če je magistrsko delo pisano v tujem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku (2500 do 3000 besed oz. 7 do 9 strani, pri čemer je 1 stran 1500 znakov brez presledkov).

Kandidat mora predložiti magistrsko delo v pregled mentorju in morebitnemu somentorju. Magistrsko delo mora biti pregledano najpozneje v enem mesecu (v to obdobje se ne šteje bolniška ali študijska odsotnost mentorja oz. obdobje, ko je mentor na letnem dopustu).

Mentor magistrsko nalogo praviloma pregleda dvakrat, pri tretjem branju pa nalogo oceni. Če pri tretjem branju mentor ugotovi, da je naloga nesprejemljiva, jo lahko oceni negativno. V tem primeru študent ne more več nadaljevati dela na tej nalogi in začne postopek z začetka: izbrati si mora novo temo in mentorja. Če pa mentor oceni, da je magistrsko delo primerno za zagovor, podpiše obrazec, ki je naveden v Magistrskem pravilniku FF (obrazec št. 2). Študent potem odda v tajništvu oddelka skupaj s podpisano izjavo mentorja o vsebinski primernosti magistrsko delo v elektronski obliki in ustrezno število vezanih izvodov magistrskega dela glede na število članov komisije za zagovor. Od tega mora 1 izvod oddati v trdi vezavi (knjižnični izvod), ostale izvode pa spiralno vezane. Ob oddaji magistrskega dela študent v tajništvu oddelka izpolni obrazec za prijavo zagovora magistrskega dela (obrazec št. 3 v Magistrskem pravilniku FF).

Po oddaji magistrskega dela študent pristopi k magistrskemu izpitu (glej spodaj) in zagovoru magistrskega dela. Študent opravi zagovor magistrskega dela v sklopu magistrskega seminarja pred komisijo. Datum zagovora magistrskega dela določi mentor v sodelovanju z oddelčnim tajništvom.

Pravilnik o magistrskem delu in zaključku študija na programih druge stopnje Filozofske fakultete

Magistrski izpit za kombinacijo A-B-C vključuje preizkus iz:

konsekutivnega tolmačenja A-B
konsekutivnega tolmačenja B-A
konsekutivnega tolmačenja C-A
simultanega tolmačenja A-B
simultanega tolmačenja B-A
simultanega tolmačenja C-A

Magistrski izpit za kombinacijo A-C-C vključuje preizkus iz:

konsekutivnega tolmačenja C1-A
konsekutivnega tolmačenja C2-A
simultanega tolmačenja C1-A
simultanega tolmačenja C2-A

Ker so na izpitu prisotni tudi ocenjevalci iz tujine (predstavniki tolmaških služb evropskih inštitucij: npr. Evropske komisije in Evropskega parlamenta), magistrski izpit iz tolmačenja v skladu s 140. členom Statuta Univerze v Ljubljani poteka samo dvakrat letno, in sicer praviloma v juniju in septembru. Zaradi velikih stroškov organizacija izpita, študent lahko izpit opravlja zastonj le dvakrat, nadaljnja opravljanja se zaračunajo po ceniku FF UL.

Dispozicija magistrskega dela - vzorec

Študent:

Mentor:

Somentor:

1. Naslov diplomskega dela

Osebek v angleščini in slovenščini

2. Hipoteza / Namen dela

Angleškega osebka v slovenščino v večini primerov ne prevajamo kot osebek, marveč kot kak drug stavčni člen. Namen dela bo ugotoviti, kako se skladenjska kategorija osebek povezuje s kategorijami v sistemu členitve po aktualnosti in semantičnih oznak.

3. Utemeljitev

Nesistematičen pregled značilnih primerov pokaže, da bi bilo mogoče razloge za dejstvno, da angleškega osebka v slovenščino ne prevajamo kot osebek, iskati v neskladenjskih značilnostih samostalniških besednih zvez, ki nastopajo kot osebki v angleških stavkih. Kot teoretično izhodišče raziskave bo služila trditev Keenana (1976), da ne obstaja univerzalna definicija osebka, ki bi veljala za vse jezike, pač je mogoče dati seznam pragmatičnih, semantičnih in sintaktičnih lastnosti, izmed katerih vsak jezik posamično »izbira« značilne lastnosti svojih osebkov. Preveriti želim, ali – kljub zelo sorodnim definicijam osebka, ki jih najdemo v slovnicah angleškega in slovenskega jezika (npr. Quirk in sod. 1985 ter Toporišič 2000) – angleščina in slovenščina za svoje osebke izbirata drugačne opredeljevalne kategorije ali jim vsaj pripisujeta različno pomembnost.

4. Metoda

S primerjavo slovnic Quirk in sod. 1985 ter Toporišič 2000 bom ugotovila, katere opredeljevalne lastnosti osebkov se navajajo za angleščino in slovenščino, nato pa po teh kategorijah analizirala zbrane zglede angleških osebkov, ki v slovenskih prevodih nastopajo kot neosebki. Ko bom tako določila relevantne kategorije, bom na širšem vzorcu opazovala prevodne ustreznice izbranega tipa angleških osebkov.

4. Gradivo

Zbrala bom 1000 stavkov z osebno glagolsko obliko v angleščini in njihovih slovenskih prevodov, ki ne bodo delo istega prevajalca. Sestava gradiva: dve leposlovni deli in njuna prevoda v slovenščino, in sicer delo Brideshead Revisited (Evelyn Waugh) in The Alexandria Quartet (Lawrence Durrell). Gradivo bom obdelala s kvantitativnimi metodami.

5. Pričakovani zaključki / uporabnost izsledkov:

Pričakujem, da bodo rezultati pokazali določene sistematične vzorce odvisnosti med lastnostmi osebkov v angleščini in njihovimi prevodnimi ustreznicami v slovenščini. Izsledki bi lahko bili uporabni tako v prevodni praksi kot pri usposabljanju prevajalcev in prevodni kritiki.

6. Viri in osnovna literatura

a) Viri

Waugh, Evelyn, 1951: Brideshead Revisited: The Sacred and Profane Memories of Captain Charles Ryder. Penguin books.
Waugh, Evelyn, 1988: Vnovič v Bridesheadu: Posvečeni in posvetni spomini stotnika Charlesa Ryderja. Prevedel: Janez Gradišnik. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Durrell, Lawrence, 1962: The Alexandria Quartet. London: Faber and Faber.
Durrell, Lawrence, 1963: Aleksandrijski kvartet: Justine, Balthazar. Prevedla: Mira Mihelič. Ljubljana: Cankarjeva založba.

b) Osnovna literatura

Bevan, C. K., 1987: The Rhetoric of Syntax in Pride and Prejudice. Language and Style. 20/4. 396-410.
Comrie, B., 1989: Language Universals and Linguistic Typology. 2. izdaja. Oxford: Blackwell.
Faarlund, J. T., 1988: A Typology of Subjects. Hammond, M. et al. (ur.) Studies in Syntactic Typology. Amsterdam/Philadelphia: Benjamins. 193-207.
Hatim, Basil in Ian Mason, 1990: Discourse Analysis and the Translator. London: Longman.
Hurst, M. J., 1987: Characterization and Language: A Case-Grammar Study of As I Lay Dying. Language and Style. 20/1. 71-87.
Keenan, E., 1976: Towards a universal definition of ‘Subject’. Li, C. (ur.) Subject and Topic. New York: Academic Press. 303-333.
Orešnik, Janez, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Palmer, F. R., 1994: Grammatical Roles and Relations. Cambridge: Cambridge University Press.
Quirk, Randolf et al., 1985: A Comprehensive Grammar of the English Language. London: Longman.

Podpis mentorja:

Podpis študenta:

Pri vseh oddanih seminarskih in zaključnih delih in publikacijah, objavljenih v oddelčni zbirki Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, na Oddelku za prevajalstvo uporabljamo citatni standard Chicago, tipa avtor-datum. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov citiranja najpogosteje navajanih del, podrobna navodila pa so objavljena na spletni strani priročnika Chicago Manual of Style. Pri uporabi citiranja vam priporočamo, da uporabite katero od orodij za samodejno ustvarjanje bibliografije, npr. vgrajeni bibliografski sistem v Microsoftovem Wordu, EndNote, Mendeley, ZoteroBib ipd.

Navodila za navajanje virov v PDF obliki.

Pravilnik o magistrskem izpitu
Pravilnik o magistrskem delu in zaključku študija na programih 2. stopnje

Obrazec št. 1: Prijava teme magistrskega dela
Obrazec št. 2: Izjava mentorja o ustreznosti magistrskega dela
Obrazec št. 3: Prijava na zagovor magistrskega dela
Obrazec št. 4: Izjava ob oddaji magistrskega dela (obrazec dostopen neposredno v študijskem informacijskem sistemu VIS, sekcija Zaključek študija/Izjava ob oddaji dela)