Fenomenologija in filozofija religije

Eksplikacija ključnih razlik med fenomenologijo Husserla in Heideggra vodi v razklenitev ontoteološke identitete. Fenomenološka ontologija na podlagi mišljenja ontološke diference, zgodovinskih epoh biti in nevarnosti ter rešilnosti nihilizma služi kot izhodišče drugačnega razumevanja zgodovine biti skozi trojno paradigmo prafenomenov igre, daru in dela, ki se – zgodovinsko in strukturno – pokriva z metafizičnimi izpostavami prvotnosti sveta, boga in človeka. Kritika ontične zasnovanosti resnice v filozofiji religije od Platona prek Descartesa do Husserla odstira nove možnosti resnice religioznosti kot ene od prvobitnih prvin človeškosti človeka. Z razgrnitvijo meontične resnice breztemeljnih razpoloženj se določijo osnovne konture religiozne drže filozofskega človeka v razliki od osnovnih kontur religiozne drže religijskega človeka, to razlikovanje skozi nove pozitivne določitve pa pušča za seboj stari bojeviti antagonizem teizma in ateizma.