Spremenljive krajine severovzhodne Islandije
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
To knjigo je mogoče brati kot prispevek k širšemu premisleku o procesu tradicije, ki je vedno v dialektičnem in dialoškem razmerju z modernostjo in sodobnostjo, o konceptu kulturne dediščine, razmerju med folkloro in zgodovino, o različnih zgodovinah, zapisanih v interpretacije junakov, o spoznanjih o nacionalizaciji preteklosti in ljudskega, s tem pa tudi o razmerjih med kulturo in družbeno strukturo, posameznikom in skupnostjo. Navsezadnje folklora kot sestavljenka iz besed folk in lore implicira semantični grozd, ki naslavlja razmerje med korpusi »znanja« in skupinami ljudi, ali med tem, kar imenujemo folklora, in konteksti, okoliščinami, v katerih se dogaja ali materializira. Folklora živi v družbeni matrici akterjev, ki si prizadevajo uresničiti svoje cilje; a ne kot pripadniki sistema, temveč kot tekmiški in konfliktni posamezniki. Ljudje s folkloro niso (bili) povezani z abstraktno vezjo med skupino in tradicijo, temveč z empirično sledljivimi instancami performance. To je pomembno zaradi nenehnenapetosti med vidnostjo kulturnega in zmuzljivostjo socialnega.
Leto izida: 2019
Št. strani: 283
Tip vezave: Mehka vezava
ISBN: 9789610602620
Zbirka: Zupaničeva knjižnica
publikacij
avtorjev in avtoric
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI