Dodatne informacije

Program omogoča, da študenti in študentke temeljne jezikovne in kulturne kompetence nadgradijo s prevodoslovnimi in prevodnimi. Diplomanti in diplomantke tako iz pisne, govorne ali multimedialne predloge lahko izdelajo pisni, govorni ali multimedialni tekst, ki v ciljnem jeziku (slovenščini, angleščini in nemščini) oz. kulturi izpolnjuje zastavljeni cilj. Magistrice oz. magistri pridobijo visoke kompetence iz prevajanja besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij, kot so na primer ekonomija, pravo, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, elektronski mediji, računalništvo, ali pa humanističnih in literarnih besedil, in sicer iz dveh tujih jezikov; so sposobni lektorirati in preoblikovati besedila za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega in mednarodnega značaja; usposobljeni so za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje; pridobijo tudi kompetence za redakcijo strokovnih besedil raznih besedilnih tipov v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika. Magistrski program tako prevajalke in prevajalce usposobi za strokovno in literarno prevajanje, za podnaslavljanje, lokalizacijo in računalniško podprto prevajanje ter za leksikografska in terminološka dela.

Obenem bo program zagotavljal visoke kompetence s področja teoretičnih prevodoslovnih vsebin tako, da bo magistrom oz. magistricam omogočal lastno razumevanje teoretičnih principov in njihovo vrednotenje ter prenos v praktično delo ter identifikacijo in reševanje problemov, s katerimi se bodo kot strokovnjaki prevajalci oz. prevajalke soočali pri svojem delu.

Splošne kompetence

V skladu z dublinskimi deskriptorji bo magistrski naziv podeljen študentom in študentkam, ki bodo:

• izkazali, poglobili in utrdili znanje in razumevanje, ki izhaja iz védenj, pridobljenih na prvi stopnji, ter s pomočjo tega znanja in razumevanja izoblikovali osnovo, na kateri je mogoče izvirno izoblikovati in/ali uporabiti nove zamisli predvsem v raziskovalnem okolju;
• znali uporabiti svoje znanje in vedenje ter svoje sposobnosti reševanja problemov v novih in neznanih razmerah v širših (ali multidisciplinarnih) kontekstih, povezanih z njihovim področjem študija;
• sposobni povezovati znanje, obvladovati kompleksno problematiko in presojati na osnovi nepopolnih ali omejenih informacij, in to tako, da bodo njihovi zaključki vključevali razmislek o družbenih in etičnih odgovornostih, povezanih z uporabo njihovih znanj in presoj;
• znali jasno in nepristransko posredovati svoje zaključke, doseženo znanje in utemeljitve tako specialistom kot tudi nepoznavalcem;
• znali uporabiti sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
• znali v svoji stroki delovati samostojno in v skupini;
• se znali učiti, tako da se bodo lahko nadalje samostojno strokovno izpopolnjevali.

Predmetnospecifične kompetence

Predmetnospecifične kompetence so izoblikovane v skladu s kompetencami, ki jih je določila skupina strokovnjakov pri Evropski komisiji, zadolžena za uveljavitev evropskega magistrskega študija iz prevajanja.

Posamezni tipi kompetenc so med seboj tesno povezani in prepleteni, zato bi nekatere opise lahko našteli pri vseh poglavitnih tipih kompetenc (npr. sposobnost sprejemanja razumnih odločitev).

Tipi kompetenc

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal

• študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja:
• študijski program prve stopnje z drugega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko pravijo med študijem na prvi stopnji v programih za izpopolnjevanje ali z opravljenim izpitom pred vpisom v magistrski študijski program.
• Strokovna področja iz prve alinee in študijske obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
• Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oz. psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vpis na skupni magistrski študijski program Prevajanje poteka v dveh korakih:

1. Študentje, ki  želijo vpisati magistrski študij Prevajanje na Univerzi v Ljubljani, morajo predložiti zahtevane dokumente in se do določenega roka prijaviti k izbirnemu postopku na izbrani matični univerzi in pri odgovornem koordinatorju ali koordinatorici na Oddelku za prevajalstvo. Naloga koordinatorja je usklajevanje in akademski nadzor programa. Koordinator je član izbirne komisije programskega konzorcija.

Vse partnerske univerze na isti dan objavijo isti prijavni  rok. Prijavni rok za predizbirni postopek je 30. junij. Univerzi v Ljubljani in Gradcu predlagata, da se končni izpiti in izbirni izpiti za skupni program izvedejo v istem časovnem terminu in se tako zmanjšajo stroški. Dejanski vpis na program pa poteka na vsaki univerzi v tistem obdobju, ki ga določa univerza tudi za vse ostale podiplomske programe.

(a) Zahtevani dokumenti za diplomante Medjezikovnega posredovanja (slovenščina, nemščina, angleščina, Univerza v Ljubljani), ki se želijo vpisati na magistrski program Prevajanje:

• izpolnjen prijavni obrazec
• motivacijsko pismo kandidata
• diploma/ali ustrezno spričevalo
• prepis ali dodatek k diplomi

(b) Število vpisanih študentov na posamezni univerzi je omejeno na 10 ljudi letno. Po zaključeni evalvaciji se lahko ta številka spremeni. Do omejitve vpisa lahko tudi pride, če jo zahteva ena partnerska univerza. Ker gre za skupni program, taka omejitev velja na obeh partnerskih univerzah.

(c) Zahtevani dokumenti za diplomante, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004, in za diplomante z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija, ki se želijo vpisati na magistrski program Prevajanje:

• izpolnjen prijavni obrazec
• motivacijsko pismo kandidata
• diploma/ali ustrezno spričevalo
• prepis ali dodatek k diplomi
• uspešno opravljen izpit, pri katerem se preverijo jezikovne in kulturne kompetence iz slovenščine, nemščine in angleščine.

Glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko določijo dodatne obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 KT; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Kolegij predstojnika Oddelka za prevajalstvo FF UL.

(d) Izbirna komisija odloča o vrstnem redu in sprejemu prijavljenih kandidatov oz. kandidatk. Komisijo sestavljajo koordinatorji obeh univerz.

(e) Če kakšen od izbranih kandidatov umakne prijavo, njegovo mesto zasede naslednji po vrstnem redu.

2. Sprejem poteka po postopku, ki velja na študentovi  matični univerzi. Matična univerza je tista univerza, na katero se študent vpiše.

Merila ob omejitvi

• povprečna ocena na dodiplomskem študiju (20 %)
• ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (20 %)
• povprečna ocena iz slovenskega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz slovenskega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei (15 %)
• povprečna ocena iz angleškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz angleškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei  (15 %)
• povprečna ocena iz nemškega jezika na dodiplomskem študiju oz. ocena iz nemškega jezika pri izpitu, navedenem v drugi alinei  (15 %)
• bibliografija in nagrade  (15 %)

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo.

Na drugostopenjskem univerzitetnem študijskem programu Prevajanje se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja.

Študentje oz. študentke znanja, pridobljena v raznih oblikah formalnega izobraževanja s področja prevodoslovja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo s kreditnimi točkami. Študentu oz. študentki se lahko prizna do 12 KT, ki lahko nadomestijo zunanje izbirne predmete študijskega programa. Na podlagi individualnih vlog študentov oz. študent o priznavanju in vrednotenju tako pridobljenih znanj in spretnosti odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Pri znanjih, pridobljenih na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfolja s področja teoretičnih prevodoslovnih znanj in vedenj, se študentu oz. študentki lahko prizna do 12 KT, ki lahko nadomestijo zunanje izbirne predmete študijskega programa. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent, ki je objavil članek v znanstveni reviji, ki ji stroka priznava znanstveno relevantnost, lahko zaprosi za priznanje članka namesto dela magistrske naloge (do 10 KT). O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študent oz. študentka lahko zaprosi tudi za priznanje vsebin prevajalske prakse (6 KT) na podlagi dokazil o opravljenem praktičnem prevajalskem delu v prevajalskem okolju. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Študentu oz. študentki se tako lahko skupaj prizna 28 KT.

Študentu oz. študentki drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa »Prevajanje« se na osnovi delovnih izkušenj in strokovnih referenc, ki jih izkazuje s portfolijem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti znotraj vseh delov študijskega programa. Priznavanje študijskih obveznosti je v domeni posameznih nosilcev predmetov. O priznavanju in vrednotenju na podlagi individualnih vlog in pisnih mnenj nosilcev posameznih predmetov odloča kolegij predstojnika oz. predstojnice Oddelka za prevajalstvo FF UL.

Določila o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih med študijem, v kolikor je v obliki učnega sporazuma to dogovorjeno vnaprej.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje mora študent oz. študentka opraviti obveznosti v višini 90 % od skupnega števila KT, in sicer je to 54 KT.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL) se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 ECTS). Spregledane študijske obveznosti mora študent oz. študentka opraviti pred vpisom v višji letnik.

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:

• le med študijskimi programi istih disciplin in
• če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.

Skupni magistrski program Prevajanje ne predvideva možnosti prehoda med smermi znotraj programa.

Magister oz. magistrica prevajanja

Če se želite udeležiti preizkusa znanja, ki je pogoj za vpis na magistrski študij prevajanja, izpolnite obrazec.

Obrazec pošljite na elektronski naslov mojca.golob@ff.uni-lj.si ali na naslov

Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Prijave za prihodnje študijsko leto praviloma sprejemamo do konca junija oz. avgusta oz. po razporedu. Obvestili vas bomo o datumu in uri preizkusa znanja jezikovne kompetence iz slovenščine in dveh tujih jezikov (glede na želeno smer študija). Preizkusi znanja praviloma potekajo meseca junija in septembra na FF v Ljubljani.

Preizkusi znanja za leto 2024 so:

• junijski preizkusi znanja: pisni preizkus bo 1. 7. 2024, ustni del preizkusa bo 8. in 9. 7. 2024. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 25. 6. 2024.
• septembrski preizkusi znanja: pisni del preizkusa bo 27.8. 2024, ustni del preizkusa bo 2. in 3. 9. 2024. Zadnji rok za oddajo informativne prijave je 21. 8. 2024.

Potreba po visoko strokovno usposobljenih prevajalkah in prevajalcih je v slovenskem in evropskem prostoru izjemno velika. Trenutno Slovenija še zdaleč ne more zadostiti tovrstnim potrebam institucij Evropske unije. Vendar pa so potrebe po teh kadrih velike tudi v slovenskem prostoru, kjer se lahko prevajalke in prevajalci zaposlijo kot uslužbenci v javnem ali privatnem sektorju ali pa v svobodnem poklicu. Kot mesta zaposlitve pridejo še posebej v poštev podjetja, javne in zasebne institucije, nacionalne in mednarodne organizacije, medijske hiše ter prevajalske agencije.

Rezultati ankete o zaposljivosti v 2018 (generacije od 1. 10. 2013 – 1. 11. 2018)

Na Oddelku za prevajalstvo zaposljivost svojih alumnov spremljamo z letnimi anketami in na podlagi teh anket vodimo natančno evidenco. V obdobju od 1. 10. 2013 do 1. 11. 2018 je magistriralo 98 študentov. Na anketo jih je odgovorilo 38 (39 %).

Po šestih mesecih se zaposli 72 % naših magistrantov, delež nezaposlenih znaša 18 %. Od vseh, ki so magistrirali v obdobju med 1. 10. 2013 in 1. 11. 2018 in ki so odgovorili na anketo, je zaposljivost 76-odstotna (39 % magistrantov je zaposlenih v podjetjih, 8 % v različnih ustanovah, 29% jih je samozaposlenih), medtem ko znaša delež nezaposlenih 8 %. Od vseh zaposlenih alumnov, ki so odgovorili na anketo, jih kar 70 % odstotkov opravlja dela, ki so tako ali drugače povezana s prevajanjem.

6 mesecev po zaključku študija

Zaposljivost v 2018 (vsi, ki so magistrirali od leta 2013 do 2018)

Zaposlitev magistrantov glede na osnovno dejavnost podjetja ali inštitucije (samozaposleni so izločeni)

Skoraj polovica programa oz. 46 %, tj. za 55 KT, je izbirnega; od tega je notranje izbirnosti za 43 KT in zunanje izbirnosti za 12 KT. Študenti in študentke lahko izbirajo med prevajanjem tehniških in znanstvenih besedil, humanističnih, promocijskih, pravnih, političnih, literarnih besedil, podnaslavljanjem, terminologijo, leksikologijo, semantiko, kontrastivno leksikologijo itd.

(1) Vpisnino ali šolnino pobira izključno matična univerza.

(2) Študentom je v okviru mobilnosti na partnerski univerzi priznan status rednih študentov in imajo prost dostop do vseh ustanov partnerske univerze.

(3) Lokalne pristojbine in zdravstveno zavarovanje so na partnerskih univerzah lahko različne.

Zbranih 120 KT:

• opravljene vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti
• pozitivno ocenjeno magistrsko delo (20 KT)
• uspešen zagovor magistrskega dela (2 KT)
• opravljen magistrski izpit (2 KT)
• prevod iz in v angleški ter iz in v nemški jezik z zagovorom

Jezik magistrskega dela na skupnih programih Oddelka za prevajalstvo FF UL

V skladu s Pravilnikom o magistrskem delu in zaključku študija na programih druge stopnje FF UL se magistrsko delo na skupnem magistrskem programu Prevajanje (smer slovenščina-angleščina-nemščina) piše v nemškem ali angleškem jeziku.

Magistrsko delo na skupnih programih mora vsebovati daljši povzetek v slovenskem jeziku, in sicer v obsegu od 5 do 7 strani (tj. od 7500 do 10 500 znakov).

(1) Vsak študent mora absolvirati vsaj en semester na partnerski univerzi.

(2) Obvezni semester na partnerski univerzi je tretji semester.

(3) Uradi za mednarodne odnose na univerzah (oziroma ustrezni organi na posameznih ustanovah) pomagajo gostujočim študentom tako, da jim nudijo pomoč pri iskanju informacij o bivališčih, infrastrukturi, jezikovnih in po potrebi o določilih o vizumih itn.

Informacije za študente, ki odhajajo v Gradec

Glej tudi informacije na spletni strani graške univerze: Joint Master‘s Degree Programme in Translation (Graz)

Izpitni režim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati, eseji, proseminarske in seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo.

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno):

Univerza v Ljubljani (Slovenija)

Filozofska fakulteta
Oddelek za prevajalstvo
Tanja ŽIGON
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Tel: +386 1 2411500
Fax: +386 1 2411501
tanja.zigon@ff.uni-lj.si

Karl-Franzens-Universität Graz (Avstrija)
Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft
http://www.uni-graz.at/itat
Ursula STACHL-PEIER
Merangasse 70/I
A-8010 Graz, Avstrija
Tel: +43 316 380-2666
Fax: + 43 316 380 9785
ursula.stachl-peier@uni-graz.at

Karin ALMASY
karin.almasy@uni-graz.at

Informacije o vpisu

Univerza v Ljubljani

Filozofska fakulteta
Referat za magistrski študij (druga stopnja)
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 2411043, +386 1 241 1042
Fax: +386 1 425 9337
magistrski.studij@ff.uni-lj.si

Karl-Franzens-Universität Graz

Studien- und Prüfungsabteilung
Universitätsplatz 3
A-8010 Graz
Tel.: +43 316 380 1163
Fax: +43 316 380 9106
studienabteilung@uni-graz.at
www.uni-graz.at/studium/