Pogovori o Ljubljani: Ljubljana med dvema vojnama (1918–1941)

Vabljeni na pogovore o Ljubljani, na katerih strokovnjaki z različnih področij razpravljajo o tem, kako se naše mesto v zadnjih dveh stoletjih spreminja in raste, kateri fenomeni ga pri tem bistveno opredeljujejo in kateri dogodki zaznamujejo ter – v duhu razstave – kako ob tem razmišlja o sebi. Kaj vpliva na predstave mesta o sebi; če in kako nato ta mestna samopodoba vpliva na vedenje mesta? Kaj Ljubljana v različnih obdobjih čuti kot nujno in česa ne, na kaj je ponosna in česa se sramuje? Katere fenomene, dogodke in osebnosti slavi ter se z njimi identificira in na katere bi najraje pozabila? Kdaj občutno spreminja pogled nase in zakaj? Kako mesto premisli in se prilagodi različnim družbeno-političnim okvirom, v katerih se znajde? Koliko sploh razmišlja o tem, da – če sledimo Henriju Lefebvru – različni produkcijski načini tudi v Ljubljani urejajo in proizvajajo svoj prostor in čas ter se na ta način dovršujejo in kaj to pomeni zanjo?

Naslednji pogovor Ljubljana med dvema vojnama (1918–1941) bo v sredo, 21. 5. 2025, ob 18. uri, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM).

Ljubljano je na začetku izbranega obdobja močno zaznamovalo razhajanje z Avstro-Ogrsko, saj se je s tem končevala njena večstoletna vključenost v avstrijski kulturni prostor, njegove standarde in infrastrukturo. Slovenci, razočarani nad svojo novo razdeljenostjo med več držav, so v večinskem delu postali državljani novonastale, kulturno raznolike jugoslovanske monarhije. Razprava bo tekla o tem, kaj je za Ljubljano pomenilo vzpostavljanje nove države, pri čemer se je morala čim hitreje prilagoditi povsem drugačnemu kulturno-političnemu kontekstu ter se ob tem še utrjevati kot središče vseh Slovencev. Kako je ob tem razmišljala o sebi, kaj je obžalovala in pogrešala, česa se je veselila in kje je videla nove priložnosti? So bile nad spremembami in novo, jugoslovansko konstelacijo bolj navdušene Ljubljančanke ali Ljubljančani? Kako so se v Ljubljani počutili, ko so spomenik jugoslovanskega kralja postavljali na stopnišče mestne hiše ali ko je nedaleč od nje rasel prvi ljubljanski nebotičnik? Je mogoče medvojno razpoloženje Ljubljane brati preko vizualnega gradiva tistega časa in zapuščine v fizičnem prostoru?

Gostje: umetnostna zgodovinarja Hana Čeferin in Peter Krečič, zgodovinarka Irena Selišnik in arhitekturni zgodovinar Bogo Zupančič.

Pogovori o tem, kako Ljubljančani fizično in miselno gradimo svoje mesto, so zastavljeni kronološko in tematsko. Stalni gostitelji in razpravljavci omizij so arhitekta Andraž Keršič in Miloš Kosec, krajinska arhitektka Ana Kučan, arhitekturna zgodovinarka Breda Mihelič, zgodovinar Ivan Smiljanić, kustos razstave Predstava mesta Igor Španjol, umetnostna zgodovinarja Gojko Zupan in Beti Žerovc. Za posamične pogovore ali sklope pogovorov se jim priključijo še drugi strokovnjaki, specializirani za obravnavane teme ali obdobja.