Mnenje predstavnic in predstavnikov študentov o kandidatkah za dekanjo FF v mandatnem obdobju 2021-2025

Na podlagi 9. člena Pravilnika o delovanju Študentskega sveta FF UL v sodelovanju s Tutorstvom FF in Študentsko organizacijo FF podaja Študentski svet UL FF na podlagi programov kandidatk in javnega soočenja naslednje mnenje o kandidatkah za dekanjo FF.

Obe kandidatki, red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in red. prof. dr. Špela Virant, v svojih programih poudarjata zavedanje problematik, ki se nam s študentskega vidika zdijo ključne. To so prostorska stiska, položaj mladih raziskovalcev, stanje študentske populacije po epidemiji koronavirusa, sodelovanje s študentskimi predstavniki FF, skrb za ohranjanje FF kot študentom in zaposlenim varnega prostora in kakovostno javno in vsem dostopno visoko šolstvo.

Študentke in študenti posebej apeliramo na obe kandidatki, naj reševanje prostorske stiske na FF ostane prioriteta, saj bi zagotovitev ustreznih prostorov pomenila rešitev marsikatere pereče problematike na FF, kar so študentskim predstavnikom pritrdili tudi evalvatorji NAKVIS. Povečanje števila prostorov (z načrtovanim pokritjem atrija, možno selitvijo v prostore zdajšnje FS idr.) bi namreč rešilo med študenti najpogosteje izpostavljen problem, to je neskladnost in prekrivanje urnikov. Ob tem študentke in študenti kandidatki tudi pozivamo, naj se posvetita problemu fiktivnih rezervacij predavalnic, ki onemogočajo celovito izrabo prostorov. S prostorsko problematiko je povezana tudi želja doktorskih študentk in študentov po svojem lastnem prostoru, ki bi omogočal večjo izmenjavo idej, povezovanje in sploh spoznavanje doktorskih študentov med sabo, hkrati pa se je oblikovala tudi močna študentska iniciativa po avtonomnem študentskem prostoru v K16, kjer bi študentke in študenti lahko izmenjevali in razvijali ideje, izvajali manjše dogodke in nasploh preživljali čas v prostih intervalih med predavanji. Študentkam in študentom moramo nujno zagotoviti, kot je bilo navedeno, »priložnosti za akademsko socializacijo in mreženje«, sploh pa generacijam, ki so v študijski proces vstopile v času študija na daljavo. Prostor R1B s svojo stoodstotno zasedenostjo pač te vloge ne more opravljati.

V času študija na daljavo so se tudi povečale socialno-ekonomske in psihološke stiske študentske populacije, kar bo še posebej razvidno v prihajajočem študijskem letu. Trdno stojimo za predlogom ene izmed kandidatk o uvedbi psihološke svetovalnice za študente, saj FF razpolaga z ustrezno izobraženim in usposobljenim kadrom, ki lahko tako pomoč tudi nudi. Ker lahko stisko povzroča tudi zmeda ali zapoznelost pri prejemanju ustreznih informacij glede izvajanja študijskega procesa, je nujno, da FF še naprej vzdržuje kakovosten tutorski sistem, ki se (poleg osnovne funkcije pomoči pri prehodu v nov izobraževalni sistem) pogosto izkaže tudi za najhitrejšo študentsko obveščevalno mrežo. Ažuren prenos informacij je denimo umanjkal v začetku študijskega leta, ko študentke in študenti skoraj do oktobra niso vedeli, na kakšen način se bo študijski proces izvajal. Po številnih raziskavah, ki so jih izvedle FF, ŠOS in drugi, pa je za bodočnost jasno, da si študentke in študenti želijo (v skladu s smiselnimi in veljavnimi predpisi) študijskega procesa v živo, zato pozdravljamo tudi izraženo obljubo po »borbi za povratek na fakulteto v celoti«.

V povezavi z doktorskimi študenti toplo pozdravljamo ideje o zagotavljanju kakovosti doktorskega študija, morebitnih štipendijah za doktorande in predvsem o urejanju problematike mladih raziskovalcev (MR) na področju sistemske vključitve v projekte in predvsem iskanja možnosti zaposlitve za njih po končanem programu, ki bo v skladu z njihovo izobrazbo in samim smotrom programa MR.

Ker je študentom in študentkam mar za ohranjanje visoke kakovosti študija, ki se ne prilagaja in uklanja zunanjim pritiskom trga, stojimo za izraženo pobudo, da povezljivost z gospodarstvom ne sme postati kriterij za kakovost. Pa vendar: v enem izmed programov je izpostavljena ideja o nadgradnji študijskih programov z vsebinami, nujno potrebnimi za trg dela, v drugem pa nadaljevanje tržne dejavnosti z, recimo, organizacijo jezikovnih tečajev, ki pa so tudi za študente FF plačljivi. Tudi na soočenju sta se obe kandidatki strinjali, da bi lahko fakulteta namenila več poudarka mehkim veščinam. Pa je ob poplavi tovrstne brezplačne ponudbe za študente (karierni center, tečaji in delavnice študentskih organizacij univerz in tudi lokalnih skupnostih) smiselno, da takšne vsebine izpodrinejo strokovne predmete? Ali ni smisel fakultete izgradnja intelektualk in intelektualcev in ne le produkcija mase kadra za trg dela? Strinjamo se, da je treba krepiti pismenost v maternem in vsaj enem tujem jeziku za vse študente, zato tudi predlagamo znižanje cen tečajev FF za študentke in študente FF, kar bo tečaje študentski populaciji naredilo dostopnejše.

Do izpadanja strokovnih predmetov pa že sedaj prihaja na 2. stopnji pedagoških študijskih programov. T. i. problematika SDPM se javno izpostavlja že leta, pa vendar do sprememb na tem področju do sedaj še ni prišlo. V enem izmed programov smo opazili idejo o enovitem pedagoškem študiju, ki ji aplavdiramo predvsem kot izkazu videnja in razumevanja izpostavljene problematike, ki marsikaterega študenta tudi odvrne od nadaljevanja magistrskega študija na FF.

Kot nujno pa vidimo nadaljevanje ohranjanja Filozofske fakultete kot varnega prostora za študentke in študente ter vse zaposlene. Ključno je, da bo izvoljena kandidatka nadaljevala delo, ki ga je dosedanje vodstvo v sodelovanju s študentskim svetom in delovno skupino NES izvedlo na tem področju. Kakovosten študij je nemogoč, če se študentka ali študent na fakulteti ne počuti varnega oz. je njeno ali njegovo dostojanstvo ogroženo. Študentke in študenti morajo biti seznanjeni s postopki, ki se jih lahko poslužijo, hkrati pa jim mora fakulteta nuditi pri tem vso možno podporo.

Zaključili bi z mislijo, da je poslanstvo Filozofske fakultete kot javne institucije tudi kritično odzivanje na aktualno družbeno dogajanje, kar sta v svojem programu tudi obe kandidatki izpostavili. S takim ravnanjem je lahko fakulteta zgled svojim študentkam in študentom ter jih s tem spodbuja k aktivni družbeni participaciji, saj je formiranje aktivnega državljana navsezadnje tudi ena izmed temeljnih funkcij univerzitetnega študija.

 

Na podlagi javno objavljenih programov in na soočenju izraženih stališč študentski predstavniki in predstavnice obema kandidatkama podajamo pozitivno mnenje in podporo, hkrati pa opominjamo, da je včasih sodelovanje s študentskimi organi »samoumevno« le na papirju in zato po izvolitvi upamo na uspešno in tesno sodelovanje tudi v praksi.

 

Mia Hočevar, predsednica ŠSFF

Anja Zidar, predsednica UO ŠOFF

Haris Ljubijankić, fakultetni koordinator tutorjev

 

Ogled besedila v PDF-u

Zadnje novice
16. 06. 2021

Namera o sklenitvi neposredne pogodbe: namestitev multifunkcijske samostoječe naprave, namenjene tiskanju, skeniranju in oglaševanju

Foto: tookapic za Pixabay
14. 06. 2021

Inštitut kralja Sejonga v Sloveniji

11. 06. 2021

Rezultati volitev za dekanjo Filozofske fakultete

prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar