Gostujoči predavanji Gašperja in Nine Beguš z Univerze v Berkeleyju na temo umetne inteligence

Vabljeni na kratki (45 minutni) gostujoči predavanji dveh alumnov FF in trenutno najvidnejših svetovnih raziskovalcev umetne inteligence z ozadjem iz humanistike: Gašperja in Nine Beguš z Univerze v Berkeleyu. 

Predavanji bosta potekali v ponedeljek, 16. junija med 17.00 in 19.00 na FF v predavalnici 2 (pritličje).

Nina Beguš: »Umetna humanistika in središčna vloga fikcije«

Predavanje bo predstavilo osrednje teme umetne humanistike, ki literarne ter širše humanistične študije vključuje tako v razvoj umetne inteligence kot v razpravo o filozofskih in etičnih vprašanjih, ki jih ta tehnologija odpira. V središču bo generativna umetna inteligenca, zasnovana z antropomorfnimi značilnostmi – predvsem širše dostopni klepetalniki, virtualni asistenti in t. i. virtualna bitja. Osredotočili se bomo na vlogo literarne in filmske domišljije pri razvoju teh tehnologij ter pokazali, kako fiktivne podobe »človeške« umetne inteligence vplivajo na dejanske inženirske odločitve, koncepte jezika in kreativnosti ter naše razumevanje odnosov med ljudmi in stroji. Med drugim bomo sledili poti od Shawove Elize Doolittle prek enega prvih klepetalnikov ELIZA do današnjih jezikovnih modelov. Pri tem bomo pogledali, kako se umetna inteligenca vključuje v medicino na področju psihiatrije in nevrotehnologije ter kakšno vlogo pri tem igra fikcija. Humanistika odpira možnosti razvoja umetne inteligence onkraj omejenega posnemanja človeka in lahko s svojimi metodami usmerja odgovorno inovacijo in rabo tehnologij.

Nina Beguš je raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Berkeleyju ter ustanoviteljica podjetja InterpretAI, ki se osredotoča na interpretabilnost umetne inteligence. Po končanem študiju slovenistike in komparativistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je doktorirala iz primerjalne književnosti na Harvardu. V svojem delu uporablja humanistične metode za izboljševanje tehničnih sistemov, zlasti na presečišču zgodovine znanosti, literarne vede in etike. Njena knjiga »Umetna humanistika: fikcijski pogled na jezik v umetni inteligenci« bo jeseni izšla pri založbi Univerze v Michiganu, naslednje leto pa tudi v slovenskem in kitajskem prevodu. Več o njenem raziskovanju, sodelovanjih, poučevanju in medijskih nastopih si lahko preberete na spletni strani www.ninabegus.com.

Gašper Beguš: »Jezikoslovje med umetno inteligenco, komunikacijo živali, znanstvenimi odkritji in pravom«

Jezikoslovje prinaša mnoge uvide v enega najbolj pomembnih trenutnih vprašanj v znanosti — razumevanje umetne inteligence. V predavanju bom predstavil modele, ki jih razvijamo kot realistično alternativo velikim jezikovnim modelom, ki se učijo jezika na bolj podoben način kot ljudje. Naši modeli prinašajo spoznanja tako na področju jezikoslovja in kognitivne znanosti kot tudi nevroznanosti. Predstavil bom tudi tehnike za razumevanje UI in podal primer, kako lahko s pomočjo naših tehnik dobimo nove uvide in odkritja v znanosti. Osredotočil se bom na komunikacijo kitov glavačev, v kateri smo odkrili nove lastnosti s pomočjo UI. Naše analize so pokazale, da imajo vokalizacije glavačev več kompleksnosti, kot so domnevali prej, in da so njihove t.i. kode v mnogih ozirih podobne človeškim samoglasnikom. Predavanje zaključim z diskusijo pravnih, etičnih in filozofskih posledic, ki jih modeliranje jezika, razumevanje UI in študij živalske komunikacije nudijo v 21. stoletju.  

Gašper Beguš je izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Berkeleyu. Po končanen študiju primerjalnega jezikoslovja in slovenistike na filozofski fakulteti je doktoriral na Harvardu in se pol dveh letih na univerzi Washingtona v Seattlu preselil na Berkeley. V raziskovalnem delu se ukvarja z razvijanjem jezikovnih modelov umetne inteligence, ki se učijo na realističen način, in z razvijanjem tehnik za razumevanje umetne inteligence. Kot jezikoslovni vodja na Projektu CETI raziskuje komunikacijo kitov glavačev. Služi tudi kot ravnatelj Bowles Hall, enega najstarejših rezidenčnih kolidžev v ZDA. O njegovem raziskovalnem delu je pisali tuji in domači tisk, med drugim National Geographic, Financial Times, Noema, Delo in drugi. Njegovi modeli so navdihnili znanstvenofantastično mladinsko knjigo in del razstave na beneškem bienalu.